Vendar je Rusija danes gospodarsko primerjalno veliko šibkejša, kot je bila Nemčija leta 1939. Na prvem mestu je trenutno Putinova patološka obsedenost z Ukrajino, kot je bilo razvidno tudi iz njegovega nadrealističnega ponedeljkovega govora. Iz njega se je dalo tudi razbrati, da mu kljub vsem pomanjkljivostim predstavlja grožnjo kot živ dokaz, da je v posovjetskem prostoru možno tudi drugačno politično in družbeno življenje, kot ga svojim državljanom ponuja Putinov režim. Ko se temu pridružijo še stare ruske nacionalistične fantazije o Kijevu kot materi ruskih mest, dobimo eksplozivno zmes, ki je pri Putinu porodila odločitev za najslabšo od preigravanih možnosti.
Potrebno je podčrtati tudi veliko vlogo, ki jo je odigral pri izvedbi načrta beloruski diktator Aleksander Lukašenko. S tem, ko je Rusiji omogočil prodor v Ukrajino s svojega ozemlja v zameno za to, da ga je Putin po izgubljenih volitvah obdržal na oblasti, je ruska vojska dosegla Kijev prej, kot bi ga sicer.
Bombardiranja mest celo na zahodu Ukrajine so ravno tako nekaj, česar si pred nekaj dnevi skoraj ni bilo mogoče predstavljati.
Neposredni cilj invazije je zagotovo vzpostavitev marionetnega režima v Kijevu. Toda ker ne gre več za racionalno delovanje, se Putin ne bo ustavil, dokler ne bo ustavljen. Njegov dokončni cilj je izničenje demokratizacije Srednje in Vzhodne Evrope po letu 1989. Zato je od četrtka zjutraj tudi bolj ali manj jasno, da vsaj približne umiritve na vzhodu Evrope ne bo, dokler bo trajal Putinov režim.
Verjetno je torej res, da je Putin z odločitvijo za veliko invazijo v Ukrajino hkrati uvedel proces lastnega konca, toda ta lahko pride samo iz Rusije same, nanj pa lahko gospodarske sankcije vplivajo zelo počasi. Proces bi seveda pospešila morebitna dolgotrajna vojna v Ukrajini, ki pa trenutno ni na vidiku, saj se zdi, da ukrajinski odpor ni dovolj močan. Res je tudi, da je treba odločitev, koliko so pripravljeni žrtvovati, prepustiti Ukrajincem samim.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Maver: Putin je zapustil polje racionalnega - ne bo se ustavil, dokler ne bo ustavljen
1. mar. 2022 6:00
24. februarja zjutraj je Vladimir Putin s svojim režimom zapustil polje racionalnega. V nadaljevanju je tako mogoče prav vse, ker ga žene prepričanje, da lahko uresniči svoje najdrznejše fantazije o svetu. V tem smislu je zelo podoben nemškemu režimu leta 1939, ki se ravno tako ni zadovoljil z velikimi strateškimi in ozemeljskimi pridobitvami, ki so mu jih zahodne države prepustile skoraj brez ugovora, pač pa je nadaljeval pot do uresničitve skrajnih (neracionalnih) ciljev in do lastnega propada.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke