Na Siciliji rojeni Mattarella se je nameraval ob izteku sedanjega, prvega sedemletnega mandata upokojiti, a se je v soboto, potem ko italijanske stranke niso mogle doseči soglasja o nobenem drugem predsedniškem kandidatu, pustil prepričati v vnovično kandidaturo. Na glasovanju je dobil 759 glasov elektorjev, največ po Sandru Pertiniju leta 1978.
"To je nov, nepričakovan poziv k zavezi, od katere se ne morem odmakniti in se tudi ne bom," je rekel 80-letnik in opozoril na izzive, s katerimi se sooča Italija po pandemiji covida-19.
Dejal je še, da je svojo odločitev sprejel, da bi končal "globoko politično negotovost in napetosti", ki bi lahko ogrozile možnosti za ponovni zagon z dolgovi obremenjene Italije.
V govoru je opozoril tudi na geopolitične napetosti med Zahodom in Rusijo in poudaril, da "ne moremo sprejeti, da (...) se veter nasprotovanja znova dviguje na celini, ki je preživela tragedije prve in druge svetovne vojne".
Prisotne je tudi pozval, naj povečajo prizadevanja za obnovo Italije po uničenju, ki ga je v državi povzročil covid-19, za posledicami katerega je umrlo več kot 147.000 Italijanov in Italijank.
V skladu z italijansko ustavo ima predsednik države predvsem protokolarno vlogo, a v času političnih kriz odigra tudi vlogo neke vrste razsodnika v italijanski politiki. To se je nazadnje pokazalo v zadnji vladni krizi pred letom dni, ko je premier Giuseppe Conte izgubil večino v parlamentu in je Mattarella tlakoval pot za prihod Maria Draghija na čelo vlade narodne enotnosti.
V Italiji volitve predsednika države potekajo tajno. Voli ga 1009 elektorjev, to so člani obeh domov parlamenta ter predstavniki dežel.
