Revija Reporter
Svet

Matere Srebrenice s tožbo proti Nizozemski v Strasbourgu

STA

21. jan. 2020 6:00

Deli na:

Pokopališče srebreniških žrtev v Potočarih

Profimedia

Nevladno združenje Matere Srebrenice je danevčeraj s na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu vložilo tožbo proti Nizozemski zaradi neuspešne zaščite Bošnjakov pred srbskimi silami v Srebrenici leta 1995. Odgovornost za pokol Bošnjakov pripisujejo tudi nizozemskim modrim čeladam, ki so bile nameščene v Srebrenici.

Združenje Matere Srebrenice, ki predstavlja 6000 svojcev, ki so izgubili svoje sorodnike v genocidu v Srebrenici leta 1995, je obtožilo Nizozemsko, da ni sprejela zadostnih ukrepov, da bi zaščitila prebivalstvo, je včeraj potrdil odvetnik Marco Gerritsen Simon van der Sluijs, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sile bosanskih Srbov so v pokolu v Srebrenici v nekaj dneh po 11. julija 1995, ko so zavzele to bošnjaško enklavo, ubile približno 8000 Bošnjakov, kar je bilo eno najhujših grozodejstev v Evropi po drugi svetovni vojni. Genocid, kateremu so bile priče nizozemski vojaki v okviru mirovnih sil ZN, se je zgodil le nekaj mesecev pred koncem vojne v Bosni in Hercegovine.

Sile bosanskih Srbov so potisnile lahko oborožene pripadnike nizozemskega bataljona modrih čelad iz "varnostne zone", kamor se je zateklo več tisoč Bošnjakov iz vasi okoli Srebrenice, navaja AFP.

Odgovornost nizozemskih vojakih je na podlagi obtožb Mater Srebrenice obravnavalo tudi nizozemsko sodišče od leta 2007, a je bil dosežen majhen uspeh. Nizozemsko vrhovno sodišče je lani razsodilo, da je bila odgovornost Nizozemske za pokol "zelo omejena".

Odvetnik svojcev žrtev je ocenil, da je šlo za "povsem arbitrarno odločitev". "Po mnenju nizozemskega vrhovnega sodišča bi ljudi verjetno ubili v vsakem primeru, tudi če bi jim dovolili, da ostanejo v oporišču nizozemskih vojakov. Vendar pa ni bilo nobene dejanske razprave o njihovih možnostih za preživetje," so včeraj poudarili odvetniki. Izpostavili so, da je nizozemsko sodišče na ta način kršilo 6. člen konvencije o človekovih pravicah, ki določa pravico do pravičnega sojenja.

Med triletno vojno v BiH je umrlo več kot 100.000 ljudi, približno 2,2 milijona pa je bilo razseljenih.