Motiv za napad je bilo maščevanje, saj je bil Ramos več let jezen na poročanje časopisa o njem v zvezi z žensko, ki ga je leta 2011 obtožila nadlegovanja, za kar je priznal krivdo. Proti časopisu je vložil tožbo zaradi obrekovanja, ki jo je sodišče zavrglo kot povsem neutemeljeno.
Ramos je na družbenih medijih napadal časopis, leta 2015 je na primer tvitnil, da bi bilo lepo, če bo časopis nehal izhajati, še bolje pa, če bi dva novinarja nehala dihati. Nekdanji izdajatelj Tom Marquardt je zaradi številnih groženj leta 2013 poklical policijo, ki sedaj izvaja notranjo preiskavo, ali bi lahko ukrepala že prej.
Napadalec na časopis v Annapolisu obtožen petih umorov
Policisti so v poslopje časopisa vstopili 60 sekund po prvih strelih in našli Ramosa, ki se je skrival pod mizo tako kot zaposleni, ki niso uspeli takoj pobegniti na varno.
Tožilstvo ga je v obtožnici opredelilo kot trmastega in neubogljivega, policija pa je popravila četrtkovo novico, da si je strelec pred napadom uničil prstne odtise, da ga ne bi takoj identificirali. Kljub temu so ga odkrili s pomočjo tehnologije identificiranja obraza, kjer so primerjali njegovo fotografijo po aretaciji z raznimi bazami podatkov.
Časopis Capital Gazette je včeraj kljub nasilju in smrti petih novinarjev in urednikov izšel, poročanje pa se je osredotočilo na napad s poudarkom na življenju žrtev. To so urednica posebnih izdaj Wendi Winters, novinar John McNamara, urednik Gerald Fischman, pomočnica prodaje Rebecca Smith in pomočnik urednika ter kolumnist Rob Hiaasen. Slednji je brat slavnega ameriškega romanopisca Carla Hiaasena iz Floride.
Mesto Annapolis za danes pripravlja bedenje v spomin na žrtve, episkopalna škofija Marylanda pa je napovedala posebne maše.
Ko je okoli 300 pripadnikov različnih policij še posredovalo v poslopju časopisa v Annapolisu, je newyorška policija že odredila posebno zaščito vseh večjih medijev v mestu. Motiv napada v Annapolisu namreč ni bil znan, v ZDA pa trenutno vlada zelo napeto ozračje, ki ga povzročajo komentatorji in politiki na čelu s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.
Ta je medije in novinarje večkrat označil za sovražnike ameriškega ljudstva, nazadnje pred dvema tednoma na Twitterju.
Predsednik Trump je sporočil, da moli in misli na žrtve ter se zahvalil policistom za posredovanje. Nato se je vsulo nanj po družabnih medijih, naj se ne spreneveda, da mu je res mar za novinarske žrtve.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders je včeraj tvitnila, da ostro obsoja zlobno dejanje nesmiselnega nasilja v Annapolisu. "Nasilen napad na nedolžne novinarje, ki opravljajo svoje delo, je napad na vsakega Američana," je dejala.
Znova se je oglasil tudi Trump, ki je izpostavil, da bi morali novinarji, tako kot vsi Američani, delati brez strahu pred napadi. Na nekem dogodku v Beli hiši je še izpostavil, da je napad "šokiral zavest naroda in napolnil srca z žalostjo".
Njen šef sicer na svojih zborovanjih nenehno ščuva svoje podpornike proti medijem, pokol peterice v Annapolisu pa je ZDA potisnil proti vrhu seznama držav, kjer je življenje novinarjev najbolj ogroženo.
Novinarka časopisa Capital Gazette Selene San Felice je včeraj na televiziji CNN zavrnila tradicionalne izraze sožalja politikov, da so "njihove misli in molitve z žrtvami". To je slišala tudi pred leti med pokrivanjem pokola v nočnem klubu Pulse v Orlandu.
"Ta trenutek ne vem, kaj si želim, ampak bo potrebno malce več kot nekaj dni pokrivanja in izrazov misli ter molitev. Hvala za molitve, ampak če nimate kaj drugega, potem mi vaše molitve iskreno povedano dol visijo," je dejala.
Izjava je nemudoma ranila občutljivost republikanskega senatorja iz Floride Marca Rubia, ki velja za enega najbolj odločnih podpornikov orožja. Rubio je v tvitu potarnal nad časi, ko se v novinarskih zgodbah rutinsko preklinja.
