Madžarska na Sodišče EU zaradi migracijske zakonodaje "za ustavitev Sorosa"

Madžarska je prvi opomin zaradi zakonodaje dobila julija lani, januarja letos pa je zaradi nezadovoljivega odgovora dobila še drugi opomin. Ker je komisija v analizi odgovora presodila, da država večine njenih skrbi še ni naslovila, se je odločila, da primer predloži sodišču.

Madžarska zakonodaja namreč po oceni komisije omejuje pravico prosilcev za azil do komuniciranja s pristojnimi nacionalnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, kar je kršitev direktive o azilnih postopkih in direktive o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito.

Komisija kot nezakonito izpostavlja tudi uvedbo novih razlogov za nedopustnost prošnje za azil, ki pravico do azila omejujejo zgolj na ljudi, ki pridejo na Madžarsko neposredno iz kraja, kjer je ogroženo njihovo življenje, in izključujejo ljudi, ki so prišli na Madžarsko iz države, kjer sicer niso ogroženi, a ne izpolnjuje meril varne tretje države. Madžarska po navedbah komisije s tem krši direktivi o azilnih postopkih in pogojih za azil ter listino EU o temeljnih pravicah.

Sporna migracijska zakonodaja na primer predvideva do enoletno zaporno kazen za tiste, ki bi pomagali pri nezakonitem vstopu na Madžarsko. Imenovali so jo zakonodaja "za ustavitev Sorosa", ker Orbanova vlada ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu očita spodbujanje in organiziranje migracij v Evropo.

Madžarska je sicer danes dobila iz Bruslja tudi prvi opomin, ker ne zagotavlja hrane in ustreznih razmer za prebežnike na tranzitnem območju na meji s Srbijo. Gre za prebežnike, ki so jim zavrnili prošnje za mednarodno zaščito in čakajo na vrnitev v tretjo državo. Budimpešta po oceni komisije s tem krši direktivo o vračanju in listino o temeljnih pravicah. Zaradi nujnosti primera ima namesto običajnih dveh mesecev na voljo le en mesec za odgovor.

Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana se od migracijske krize leta 2015 zavzema za ostro politiko do migrantov in odločno nasprotuje obveznim begunskim kvotam. Zaradi nasprotovanja Budimpešte in drugih višegrajskih držav stalnemu mehanizmu obvezne razporeditve beguncev v primeru krize je v slepi ulici nujna azilna reforma.