Začelo se je v torek, ko je Guaido, ki ga številne države priznavajo kot začasnega predsednika Venezuele, pred letalskim oporiščem v prestolnici obkrožen z nekaj deset vojaki in oklepnimi vozili pozval vojsko, naj se upre Maduru. Ob Guaidoju je bil njegov mentor Leopoldo Lopez, ki so ga zaprli že leta 2014, ker je vodil proteste proti režimu. Potomca osvoboditelja Južne Amerike Simona Bolivarja naj bi iz hišnega zapora izpustile varnostne sile na ukaz Guaidoja.
Lopez je pozval ljudi in vojsko, da je čas za spremembo režima, vendar je bilo tega hitro konec, ko je vojska iz letalskega oporišča proti protestnikom ukrepala s solzivcem. Prišlo je do spopadov, protestniki so na oporišče metali molotovke, oklepna vozila pa so zapeljala v množico ljudi in jih več ranila. V bolnišnicah naj bi zdravili okoli 50 ljudi, v mestu La Victoria pa je bil eden od protestnikov ubit.
Lopez se je potem zatekel v rezidenco veleposlanika Čila, kasneje pa na špansko veleposlaništvo. Vojaki, ki so bili z Guaidojem, pa so se zatekli v brazilsko diplomatsko predstavništvo. Proti večeru je bilo že mirno, potem ko so policijske sile, zveste Maduru počistile ulice in odstranile barikade protestnikov.
Maduro je zvečer na nacionalni televiziji dejal, da je poskus vsiljevanja nezakonite vlade s podporo ZDA in Kolumbije propadel. Po njegovih besedah je šlo za velik šov. Njihov načrt je propadel, ker si Venezuela želi miru, je dejal in pohvalil odziv varnostnih sil. Dejal je tudi, da so voditelji upora v zaporu. "To ne more biti nekaznovano. Vsi vpleteni se morajo vdati," je sporočil Maduro. Guaido je namesto tega izdal poziv naj se upor nadaljuje tudi danes.
Maduro je sporočil, da je na položaj šefa obveščevalne agencije oziroma tajne policije Sebin ponovno imenoval Gustava Gonzaleza Lopeza, ki ga je lani zamenjal z Manuelom Christopherjem Figuero. Razlog je bilo pismo Figuere, ki je zaokrožilo po internetu. V njem je šef tajne policije sporočil, da je bil vedno zvest Maduru, vendar pa je napočil čas za obnovo države. Med drugim zato, ker se je hudo razpasla korupcija.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je po novicah o nemirih v Venezueli izjavil, da čaka na tri ključne predstavnike režima, da izpolnijo zasebno obljubo o mirnem prenosu oblasti na Guaidoja. To naj bi bili predsednik vrhovnega sodišča Maikel Moreno, poveljnik predsedniške garde Ivan Rafael Hernandez Dala in obrambni minister Vladimir Padrino Lopez.
Slednji je sicer v televizijskem nagovoru obsodil Guaidoja kot terorista zaradi poskusa državnega udara. Zagotovil je, da bodo oborožene sile še naprej branile ustavo in legitimno oblast. Zunanji minister Venezuele Jorge Arreaza pa je dejal, da desni skrajneži ne bodo uspeli razbiti oboroženih sil, in dodal, da to zgodbo gledajo vse od leta 2002. "Pozivajo k nasilju in pošiljajo ljudi na ulice, da prihaja do spopadov in smrti," je dejal minister, proti kateremu so ZDA nedavno uvedle sankcije.
Ameriški mediji so potem poročali, da je bil Maduro že pripravljen na beg na Kubo, kar so potrjevali tudi državni uradniki ZDA. Državni Sekretar Mike Pompeo je za televizijsko mrežo CNN dejal, da je bil Maduro že skoraj na poti, vendar ga je potem Rusija prepričala naj ostane. Venezuelski veleposlanik pri ZN Samuel Moncada je to in Boltonove trditve o ključnih predstavnikih režima označil za navadno propagando.