El Presidente Maduro še drugič prisegel

Maduro je dejal, da je prisego podal v imenu latinskoameriškega borca za svobodo Simona Bolivarja, svojega predhodnika Huga Chaveza in vseh Venezuelcev, vključno s potomci Afričanov in otroki.

56-letnik je prisegel pred vrhovnim sodiščem in ne pred parlamentom, v katerem ima večino opozicija. V ustavodajni skupščini, v kateri imajo večino njegovi podporniki, je sicer prisegel že nekaj dni po majskih volitvah, na katerih je slavil z nekaj manj kot 70 odstotki podpore. Večina opozicijskih strank jih je bojkotirala in ima rezultate za nelegitimne.

Parlament je v soboto Madurov predsedniški mandat razglasil za nelegitimnega, prehodno vlado pa pozval, naj organizira demokratične volitve. Pri tem so jo podprle tudi ZDA, ki ne priznavajo rezultatov majskih volitev.

"ZDA ne bodo priznale nelegitimne inavguracije Madurove diktature," je včeraj tvitnil svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton. "Še naprej bomo krepili pritisk na skorumpiran režim, podpirali demokratično narodno skupščino in pozivali k svobodi in demokraciji v Venezueli," je dodal.

Tudi EU je v torek ponovila poziv k novim in svobodnim volitvam. "Verjamemo, da predsedniške volitve niso bile ne svobodne ne verodostojne. EU zahteva nove volitve, ki bodo svobodne in pravične," so v torek sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje.

Pri EU so včeraj izrazili obžalovanje, da Caracas ni upošteval poziva k novim volitvam in da Maduro pričenja svoj nov mandat na podlagi nedemokratičnih volitev. "To samo še dodatno odmika možnost izpogajane ustavne rešitve, medtem ko so politične, gospodarske in družbene razmere v državi vse slabše, vpliv krize na stabilnost regije pa je vse večja," je v sporočilu v imenu EU zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini.

Z izjemo Mehike so tudi članice skupine Lima, v kateri je 14 večinoma latinskoameriških držav, Madura pozvale, naj se odpove drugemu mandatu ter pooblastila prenese na parlament. Caracas je to označil za spodbujanje k državnemu udaru.

Predstavniki držav Organizacije ameriških držav (OAS), ki prav tako ne priznavajo legitimnosti volitev, so se včeraj sestali na izrednem zasedanju, na katerem so razpravljali o Venezueli. Z 19 glasovi za in s 6 proti so sprejeli resolucijo, s katero označujejo drugi predsedniški mandat Madura za nezakonit.

Caracas je sicer leta 2017 sprožil postopek izstopa iz OAS, ki naj bi se predvidoma končal aprila.

"Tistim, ki ne priznavajo legitimnosti venezuelskih institucij, bomo recipročno in primerno odgovorili, ukrepali bomo zelo odločno," je v odzivu povedal Maduro, ki ga podpirata vojska in ustavodajna skupščina, ki jo je vzpostavil lani.

Madura številni krivijo, da je s svojimi ukrepi državo pahnil v hudo gospodarsko krizo. Inflacija je tako letos dosegla 1,35 milijona odstotkov, se bo pa po napovedih Mednarodnega denarnega sklada še močno povečala. Še naprej se bo krčilo tudi gospodarstvo.

Po podatkih Združenih narodov je državo, ki jo pesti huda revščina, od leta 2015 zapustilo že več kot 2,3 milijona ljudi, to število pa bi lahko do konca leta preseglo 5,3 milijona.

Venezuelska opozicija, ki nasprotuje temu, da bi Maduro prevzel nov mandat, je sicer razdeljena, številni njeni voditelji pa so v zaporu ali izgnanstvu. V tujino je v nedeljo pobegnil tudi venezuelski vrhovni sodnik Christian Zerpa, ki nasprotuje prisegi Madura.