Macronove reforme EU: skupen proračun območja evra, enote za hitro posredovanje, skupni davki...

Med drugim je predlagal uvedbo evropskega obrambnega proračuna, enot za hitro posredovanje, skupen proračun območja evra in davek na finančne transakcije po vsej EU. V prenovljeni Evropi več hitrosti bo po njegovem prostor tudi za Veliko Britanijo.

"Evropska unija, kot jo poznamo sedaj, je prešibka, prepočasna, premalo učinkovita, a le Evropa nam omogoča, da se na svetovnem odru spopadamo z velikimi sodobnimi izzivi," je po poročanju tujih tiskovnih agencij uvodoma dejal Macron na znameniti pariški univerzi.

Francoski predsednik si unijo v prihodnje predstavlja kot Evropo več hitrosti. "Evropa se že zdaj giblje z različnimi hitrostmi. Naj nas ne bo strah tega priznati in si celo želeti," je dejal. Predlagal je nove temelje, ki bi omogočali več diferenciacije med državami članicami.

Dejal je še, da bi morale članice unije z enako vizijo oblikovati skupino za utemeljitev Evrope na novo.

Zavzel se je tudi za skupen francosko-nemški trg, ki bi ga po njegovem lahko vzpostavili do leta 2024. Zagon nemško-francoskega partnerstva bi bil po njegovem ključen za Evropo. Temelj nemško-francoskega partnerstva bi bila nova elizejska pogodba, ki bi jo sprejeli 22. januarja prihodnje leto, ob 55. obletnici elizejske pogodbe. Pogodba, s katero sta se francoski general Charles De Gaulle in nemški kancler Konrad Adenauer leta 1963 v Parizu podpisala pod francosko-nemško prijateljstvo in mir v Evropi, je temeljni dokument francosko-nemškega sodelovanja.

V prenovljeni Evropi več hitrosti bo po besedah francoskega predsednika prostor tudi za Veliko Britanijo, ki bo kot prva članica marca 2019 zapustila unijo. "V tej uniji, ki se bo znova oblikovala okoli brezkompromisnih vrednot in učinkovitega trga, bo lahko svoje mesto našla tudi Velika Britanija, če bo to želela," je poudaril.

Po mnenju francoskega predsednika je "varnost temelj vsake politične skupnosti", Evropa pa se sooča z dvojno grožnjo "postopnega in neizbežnega" nesodelovanja ZDA in terorizma. Zato je pozval k vzpostavitvi evropskega obrambnega proračuna in skupnih enot za hitro posredovanje do leta 2020. Te enote bi delovale kot "partner vojsk sodelujočih držav članic", je pojasnil.

Kot je poudaril, mora Evropa na področju obrambe razviti skupno strateško kulturo. Ob tem je predlagal, da bi v vojskah držav članic prostovoljno sprejemali vojake iz drugih evropskih držav. Kot prva bo to prakso v svojih varnostnih silah uvedla Francija, je dejal.

Macron je pozval tudi k ustanovitvi evropske akademije za obveščevalne dejavnosti. Vzpostavil bi tudi skupne enote civilne zaščite za primere naravnih nesreč, evropski azilni urad in evropsko obmejno policijo.

Ocenil je še, da območje evra potrebuje močnejši proračun, da bi bilo manj občutljivo na monetarne šoke. Ta proračun bi po njegovem lahko financirali s posebnim davkom v članicah območja evra. Samo evroobmočje z močno in mednarodno valuto je lahko namreč po Macronovih ocenah temelj evropskega gospodarstva, ki bi bilo konkurenčno v globalnem merilu.

Zavzel se je tudi, da bi davek na finančne transakcije, ki v podobni obliki že obstaja v Franciji, razširili tudi na ostale članice unije. Tako zbrana sredstva bi namenili za razvojno sodelovanje, je predlagal.

O davku na finančne transakcije v EU poteka intenzivna razprava že od svetovne finančne krize. Berlin in Pariz si že več let prizadevata, da bi ga uvedli na evropski ravni. Leta 2014 se je enajst članic unije, med njimi Slovenija, dogovorilo, da bodo s tem začele leta 2016. A konec leta 2015 je Estonija od teh načrtov odstopila, ostalih deset držav pa še ni oblikovalo skupnega koncepta.

Macron je bil tudi kritičen do članic unije z nizko stopnjo davka na dobiček podjetij. "V EU ne moremo imeti takih razlik ... to slabi vso Evropo," je poudaril. Zato predlaga, da bi v prihodnjem proračunu unije, ki naj bi bil sprejet leta 2020, določili zgornjo in spodnjo mejo tega davka. Države, ki tega ne bi spoštovale, pa ne bi imele dostopa do sredstev iz strukturnih skladov.

Med številnimi predlogi francoskega predsednika je tudi vzpostavitev evropske agencije za inovacije, ki bi financirala nova raziskovalna področja, kot je umetna inteligenca.

Macron se je zavzel tudi za manj zbirokratizirano skupno kmetijsko politiko, s katero bi Evropi zagotovili večjo prehransko neodvisnost in bolje zaščitili kmete.

Evropski parlament bi francoski predsednik od leta 2019 okrepil s poslanci, izvoljenimi na večnacionalnih listah. Ti poslanci bi v Bruslju in Strasbourgu zasedli sedeže, ki bodo izpraznjeni po brexitu. Od leta 2024 bi z večnacionalnih list izvolili že polovico vseh evropskih poslancev, še predlaga Macron.