Revija Reporter
Svet

Macron se je obregnil ob odziv Kitajske na izbruh koronavirusa: Očitno se je zgodilo marsikaj, za kar ne vemo

STA

18. apr. 2020 6:00

Deli na:

Emmanuel Macron

Profimedia

Več držav je danes napovedalo rahljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, med njimi Hrvaška in Danska. Kitajska pa se je morala znova braniti kritik zaradi svojega odziva na novi koronavirus. Včeraj jo je kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron.

Na Hrvaškem se bo v soboto opolnoči končalo 30-dnevno obdobje uvedbe ukrepov za zajezitev okužb z novim koronvirusom. Večino epidemioloških ukrepov bodo podaljšali, določene pa odpravili, je napovedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Rahljanje bo po njegovih besedah premišljeno in previdno, pri čemer ni pojasnil, katere ukrepe bodo opustili.

Danska pa sodi med države, kjer so že opustili določene ukrepe, med drugim so odprli šole. V okviru nove omilitve bodo od ponedeljka med drugim lahko odprti frizerski saloni, saloni za tetoviranje in avtošole. Okrepljeno bodo začela delovati tudi sodišča.

Na prve omilitve se pripravlja tudi Nemčija, od koder poročajo, da se je stopnja kužnosti zmanjšala. Glede na v četrtek objavljeno raziskavo trenutno niti ni nujno, da okužena oseba preda okužbo naprej, zaradi česar tudi upada število novo potrjenjih okužb. Glede na nove podatke je stopnja kužnosti 0,7. To pomeni, da ena oseba okuži manj kot eno osebo oz. deset okuženih okuži sedem drugih ljudi. Še v začetku marca je bila stopnja kužnosti okoli tri, kar je pomenilo, da je ena oseba okužila tri druge.

Ukrepe bo počasi začela odpravljati tudi Norveška, kjer so začeli uporabljati mobilno aplikacijo za sledenje posameznikom, da bi preprečili novo širjenje virusa. Podobno aplikacijo razvijajo tudi v Italiji.

V Italiji so sicer v zadnjih 24 urah zabeležili 575 novih smrti zaradi covida-19, kar je 50 več kot v četrtek; skupno je umrlo 22.745 bolnikov. Skupno so potrdili 106.962 okužb, v zadnjem dnevu 355.

Smernice za postopno odpiranje ameriškega gospodarstva in odpravljanje ukrepov družbenega distanciranja, sprejetih zaradi pandemije novega koronavirusa, je medtem predstavil predsednik ZDA Donald Trump. Odločitev o opuščanju ukrepov je sicer v rokah guvernerjev posameznih zveznih držav.

Smernice predvidevajo tri faze odpiranja. Prva predvideva nadaljevanje družbenega distanciranja in združevanje največ deset oseb naenkrat ter odsvetovanje potovanj, ki niso nujna. Druga faza je družbeno distanciranje, kjer je možno in potrebno ter ne več kot 50 ljudi skupaj, potovanja pa so dovoljena. Tretja faza naj bi bila vrnitev v normalo.

Guverner najbolj prizadete ameriške zvezne države New York Andrew Cuomo je sporočil, da se je stopnja kužnosti z novim koronavirusom v državi v četrtek spustila z 1,2 na 0,9., vendar pa je bolezen skupno zahtevala že 12.822 življenj. Hospitalizacije so se spet nekoliko zmanjšale in Cuomo je prvič doslej dejal, da več ne misli, da se virusa ne da nadzorovati.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem poudaril, da je gospodarska in zdravstvena kriza, ki jo je sprožila pandemija koronavirusne bolezni 19, trenutek resnice za Evropsko unijo. Ob tem se je zavzel za solidarnost v EU in pozval omahljive članice na severu Evrope, naj se povežejo ter podprejo Španijo in Italijo.

Evropski parlament je sicer sprostil 3,08 milijarde evrov pomoči zdravstvenemu sektorju EU ob pandemiji iz proračuna unije. S sredstvi naj bi zagotovili dodatno opremo in pripomočke za boj proti pandemiji ter razbremenili zdravnike in medicinske sestre, ki skrbijo za obolele s covidom-19. Paket vključuje tudi 3,6 milijona evrov dodatnih sredstev, ki bodo namenjena Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Evropski poslanci so sprejeli tudi dodatne ukrepe za blaženje posledic krize ob pandemiji, ki jih mora formalno potrditi še Svet EU. Ukrepi omogočajo takojšnjo in prožno dodelitev sredstev EU. Zagotovili bodo tudi več pomoči ribičem, ribogojstvu in kmetijstvu, ki jih je pandemija močno prizadela ter omogočili nadaljnje delovanje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Evropski parlament se je z veliko večino izrekel tudi za skupne obveznice za obnovo za obvladovanje gospodarskih posledic zaradi pandemije. Z njimi naj bi države financirale prihodnje investicije, ne pa prevzele obstoječih dolgov.

V sprejeti resoluciji so bili tudi kritični do ravnanja Madžarske in Poljske v pandemiji. Ravnanje Madžarske, kjer so razglasili časovno neomejene izredne razmere, so označili za povsem nezdružljivo z evropskimi vrednotami. Obsodili so tudi poljsko vlado, ki kljub pandemiji vztraja pri izvedbi predsedniških volitev, ki bi lahko ogrozile življenje poljskih državljanov.

Članice EU in sama unija sodelujejo tudi pri vračanju svojih državljanov iz tujine, ki so tam obtičali zaradi ukrepov, povezanih z novim koronavirusom. Doslej se jih je vrnilo že več kot pol milijona. Še okoli 99.000 jih je v tujini, vrnili naj bi se v prihodnjih dneh.

Macron je bil kritičen tudi do ravnanja Kitajske v zvezi s pandemijo covida-19. Kot je dejal, se je očitno zgodilo marsikaj, za kar ne vemo. Kitajska je bila v minulih dneh že deležna kritik ZDA in Velike Britanije.

Peking je v odzivu pozval k enotnosti v boju proti pandemiji covida-19. Zavrnil je tudi očitke, da je prikrival podatke o razsežnosti epidemije novega koronavirusa.

Kitajsko mesto Wuhan, kjer je konec decembra lani izbruhnil novi koronavirus, je sicer pred tem presenetljivo popravilo število smrtnih žrtev in ga zvišalo za okoli 50 odstotkov. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Zhao Lijian, je revizija rezultat statističnega preverjanja in da gre za običajno prakso v svetu.

Lijian je poudaril še, da so predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) večkrat "ponovili, da ni dokazov, da je novi koronavirus nastal v laboratoriju". Ameriški Washington Post je namreč poročal o dokumentih State Departmenta, iz katerih je razvidno, da je ameriške diplomate že leta 2018 skrbela biološka varnost v laboratoriju v Wuhanu. Ti dokumenti so obudili teorijo, da je novi koronavirus ušel iz laboratorija.

Organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je medtem opozorila, da milijonom ljudi v južni Afriki zaradi omejitvenih ukrepov, uvedenih ob pandemiji novega koronavirusa, grozi lakota. Ob tem so pozvali vlade, naj ljudem zagotovijo pomoč v hrani.

Skupni razvojni odbor Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pa je v izjavi ob koncu prvega virtualnega, a rednega spomladanskega srečanja obeh finančnih ustanov, ki se je končalo dan prej, pozval države članice, naj zaradi pandemije predčasno nakažejo svoje prispevke.