Macron razočaral korziške nacionaliste: V Franciji je samo en uradni jezik - francoski!

Zavrnil pa je zahteve korziških nacionalistov glede jezika in lastninske pravice nepremičnin, poročajo tuje tiskovne agencije.

Korziški nacionalisti, ki so decembra prevzeli večino v regionalnem parlamentu in zahtevajo več avtonomije, predvsem glede jezika, so razočarani, saj je s tem zavrnil njihove glavne zahteve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Težko pričakovan govor Macrona na njegovem prvem obisku na Korziki je predsednik regionalne vlade Gilles Simeoni kritiziral, češ da je uporabil "neokolonialističen jezik". Dvodnevni predsednikov obisk pa je označil za izgubljeno priložnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je v Bastii dejal, da bi morali korziški jezik, ki je bliže italijanščini kot francoščini, zaščititi in razvijati, da pa ne bo mogel postati uradni jezik, kot zahtevajo nacionalisti.

"V Franciji je samo en uradni jezik - francoski," je izpostavil. Francoski jezik je bil "prvi temelj francoskega naroda in zato je nujno potrebno, da ohranimo tisto, kar nas je naredilo," je dejal.

Zavrnil je tudi zahteve po pravnih omejitvah glede prodaje nepremičnin in zemljišč ljudem, ki ne živijo na Korziki. Nepremičninski trg na otoku je namreč pod pritiskom turizma, ki je sicer najpomembnejši vir dohodka.

Predlog, da bi pravico do lastnine vezali na status stalnega bivališča na otoku, bi kršil ustavo in evropsko pravo in ne bi rešil problema, je dejal.

Kot navaja dpa, je Korzika prvi preizkus za željo Macrona, da bi Francija, ki je že dolgo zelo centralizirana in ni naklonjena regionalnim in etničnim razlikam, postala bolj fleksibilna.

Macron je še dejal, da bi ustavno dopolnilo, ki je že v pripravi, dalo Korziki in drugim regijam pravico do zahtev po večjih pooblastilih.

Dodal je, da bi Korziko dodali v ustavo v skladu s statusom, ki ga ponujajo vsem regijam in bi pomenil način za priznanje "njene identitete in njene zasidranosti v francoski republiki".

Zaveda pa se, da korziški parlament zahteva posebno ustavno določilo samo za Korziko. Izrazil je pripravljenost, da otoku priznajo posebnost glede na njegovo geografijo in posebnosti.

Podrobnosti dopolnila bi morali doreči pred njegovo vključitvijo v načrtovane ustavne spremembe, ki so predvidene letos, je dejal Macron. Zavrnil pa je možnosti "spremembe ustave na podlagi koncepta".

Po mnenju Simeonija je Macronova ponudba ustavnega dopolnila "dejansko edini napredek v njegovem govoru". "To moramo izkoristiti za izgraditev pravega statusa avtonomije," je dodal, saj meni, da je Macron to možnost pustil odprto, poroča dpa.