Frančišek se je leta 2013 po izvolitvi za papeža odmevno odpovedal razkošnemu papeškemu domovanju v vatikanski Apostolski palači in se namesto tega zadovoljil s 50 kvadratnih metrov velikim stanovanjem v Domu sv. Marte, rezidenci za vatikanske goste. Imel je vizijo »revne Cerkve za revne«, a zanjo ni mogel navdušiti niti svojih najožjih sodelavcev, kardinalov vatikanske kurije. Italijanski novinar in avtor Gianluigi Nuzzi je leta 2015 v knjig Via Crucis pisal o luksuzu, v kakršnem uživajo princi cerkve, med njimi tudi Slovenec Rode.
V vatikanskih palačah imajo ogromna stanovanja, po kvadraturi krepko večja od povprečnih hiš, ob tem pa še vse potrebno osebje: služkinje, kuharje, osebne asistente. Kardinal Rode je imel denimo 409 kvadratnih metrov velik apartma, ki pa sploh ni bil največje kardinalsko domovanje v Vatikanu. Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Tarcisio Bertone, je namreč užival na kar 700 kvadratnih metrih.
V vatikanskih palačah imajo ogromna stanovanja, po kvadraturi krepko večja od povprečnih hiš, ob tem pa še vse potrebno osebje: služkinje, kuharje, osebne asistente.
Pa kardinali v Vatikanu niso edini v Rimskokatoliški cerkvi, ki se še v 21. stoletju obnašajo kot fevdalni vladarji. Pred leti je nemške vernike pretreslo razkritje, da je limburški škof Franz-Peter Tebartz-van Elst zapravil kar 31 milijonov evrov za obnovo svoje škofovske rezidence. 1,7 milijona evrov je šlo samo za okna z okenskimi okviri iz brona, več kot 200.000 evrov za akvarij, Tebartz-van Elst pa si je zaželel celo električno ogrevanih tlakovcev na vrtu.
Papež Frančišek je nemškega škofa jeseni 2013 odstavil, manj kot dve leti kasneje pa ga je poklical v Rim, kjer je dobil novo službo. Brez skrbi, v Rimu ga niso stlačili v kakšno čumnato brez oken, marveč so ga nastanili v 200 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Limburška škofija je njegovo nekdanjo rezidenco lani odprla za javnost, da z ogledi razkošja, ki si ga je želel osramočeni škof, dobi nazaj vsaj nekaj denarja.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
