O najdbi pomembnih fosilov, starih od 25 do 28 milijonov let, je bil danes objavljen članek v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Raziskava fosilov je pokazala, da je imela ptica dolg kljun ter ostre zobe, po zaslugi ogromnih kril - njihov razpon je bil okoli 6,4 metra, lahko pa celo do 7,4 metra - pa je lahko dolgo jadrala nad morjem in prežala na plen.
Čeprav je lahko preletela kilometre, ne da bi močneje zamahnila s krili, pa je zaradi svoje velikosti potrebovala pomoč, da se je dvignila s tal. Znanstveniki domnevajo, da si je pomagala s tekom po hribu navzdol ali je izkoristila sunke vetra.
Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je Pelagornis sandersi živela, potem ko so dinozavri že izumrli, a preden so Severno Ameriko poselili prvi ljudje.
Na njene kosti, vključno z lobanjo, so prvič naleteli leta 1983 pri izkopavanjih za novo mednarodno letališče v Charlestonu.
Dosedanja rekorderka po velikosti je bila sicer prav tako izumrla, a mlajša, "samo" šest milijonov let stara ptica po imenu Argentavis magnificiens, katere fosile so našli v Argentini. Njen razpon kril je bil približno 6,3 metra.
Leteči orjak: v ZDA fosili največje leteče ptice v zgodovini
Fosilizirane kosti, ki so jih že pred leti našli v ameriški zvezni državi Južna Karolina, so pripadale največji leteči ptici doslej. Razpon njenih kril je presegal šest metrov, medtem ko razpon kril kraljevega albatrosa, ki je največja danes še živeča leteča ptica, znaša tri metre. Na novo potrjena rekorderka nosi ime Pelagornis sandersi.