Pri tem opozarja na okoljska in gospodarska tveganja za regijo.

Ugotovitve raziskave sledijo podoru himalajskega ledenika konec avgusta na območju med Nepalom in kitajskim Tibetom, ki je sprožil obsežne plazove in poplave, v katerih je umrlo več kot 1300 ljudi, več kot 5300 pa jih še vedno pogrešajo. Naravna katastrofa je povzročila veliko opustošenje in opozorila na vse večja tveganja, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se okolje v Himalaji.

Himalajski ledeniki danes izgubljajo maso 65 odstotkov hitreje kot pred desetletjem, navaja poročilo svetovalnega podjetja za trajnostni razvoj Systemiq, pripravljeno v sodelovanju z Mednarodnim centrom za celostni razvoj gorskih območij (ICIMOD) in indijskim Nacionalnim inštitutom GB Pant za himalajsko okolje.

"Himalaja se bliža prelomni točki, saj so milijoni življenj in preživetje ljudi ogroženi," je dejal Arushi Chopra, direktor Systemiqa in vodilni avtor raziskave.

Izginjanje himalajske ledene mase se je v zadnjih desetletjih pospešilo, vendar pa se glede na podatke iz poročila podrobno in dolgoročno spremlja le približno 21 od ocenjenih 40.000 ledenikov na območju Himalaje in Karakoruma, ki se razteza čez Pakistan, Kitajsko in Indijo, v manjši meri pa tudi v Afganistan in Tadžikistan.

Ta vrzel pri spremljanju je pomembna, saj se fizična podoba pokrajine hitro spreminja, ugotovitve raziskave povzema britanski BBC.

Izginjanje ledenikov ustvarja ledeniška jezera, ki jih zadržujejo nestabilni nanosi kamenja in ledu. Ležijo nad dolinami, v katerih živi na milijone ljudi. S segrevanjem ozračja se zamrznjena tla odtajajo, s čimer se povečuje verjetno verižnih katastrof.

Himalaja je obsežen naravni vodni sistem, ki napaja reke, od katerih je odvisnih na stotine milijonov ljudi po vsej Južni Aziji. Organizacija ICIMOD navaja, da se v večini himalajskih porečij Hindukuša in Himalaje pričakuje "vrhunec razpoložljivosti vode" okoli sredine stoletja. Takrat bo pretok vode iz ledenikov dosegel največjo vrednost, preden bo začel upadati zaradi izgube ledene mase.

Raziskava opozarja tudi na gospodarsko odvisnost in morebitne posledice. Po nekaterih ocenah voda iz Himalaje prispeva k približno 20 odstotkom indijskega bruto domačega proizvoda (BDP), saj omogoča pridelavo pšenice, riža in čaja, proizvodnjo hidroenergije in gospodarstvo, povezano s romarstvom in turizmom.

Indija že opaža dokaze o obsegu tveganja. Čeprav himalajsko območje predstavlja približno 18 odstotkov indijskega ozemlja, se na njem po podatkih raziskave zgodi približno 35 odstotkov vseh naravnih nesreč v državi. Poleg tega so v Indiji identificirali skoraj 200 visoko tveganih ledeniških jezer, od katerih jih je 56 razvrščenih v kategorijo "izjemno visokega tveganja", kar ogroža milijone ljudi, ki živijo na območjih pod njimi.