Kurz nekatere članice EU obtožuje, da sklepajo tajne pogodbe za cepivo

"Obstajajo znaki, da obstaja nek bazar, kjer so bili sklenjeni dodatni dogovori med državami članicami in farmacevtskimi podjetji," je Kurz povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Dodal je, da je do tega prišlo v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Članice EU so se sicer dogovorile, da bo cepiva v njihovem imenu naročala unija.

Zaradi teh ločenih pogodb cepiva proti covidu med državami članicami niso razdeljena glede na število prebivalcev. Potem ko so primerjali celotno količino odmerkov cepiv, ki so jih prejele posamezne države, so namreč ugotovili, da "dostave ne sledijo sistemu kvot na prebivalca", je povedal Kurz.

Kot primera je navedel, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvojno količino v primerjavi s Hrvaško. "To je v očitnem nasprotju s političnimi cilji EU," je poudaril. Avstrija po besedah kanclerja ne bo oškodovana, saj je na sredini po količini prejetega cepiva.

"Če se bo razdeljevanje cepiva nadaljevalo na takšen način, bo prišlo do bistveno neenakopravne obravnave - kar moramo preprečiti. Vseh 450 milijonov Evropejcev mora dobiti priložnost, da se do poletja vrne v normalno življenje," je na Twitterju zapisal Kurz.

"To je pomembno!" pa je ob poobjavi tega tvita zapisal slovenski premier Janez Janša, ki je z avstrijskim kolegom o tem tudi govoril. "Neenakopravna obravnava je povsem nesprejemljiva. EU ima dovolj moči in virov, da v prvi polovici leta 2021 zagotovi cepivo za vse državljane, starejše od 18 let," je tvitnil Janša.

Kurz, ki je zahteval transparentnost, je o tem govoril še z več drugimi kolegi iz drugih članic EU, med drugim Belgije, Grčije, Poljske in Češke, navaja APA. Več jih je bilo nad tem presenečenih.

V Evropski komisiji so zavrnili obstoj tovrstnih dogovorov. "Države članice se lahko odločijo, da zaprosijo za več ali manj določenega cepiva, o tem razpravljajo članice," je povedal tiskovni predstavnik komisije Stefan de Keersmaecker. "V tem kontekstu je možno, da je po pogovorih med državami članicami s podjetjem dogovorjen nov ključ razdelitve," je pojasnil.

Avstrijski kancler je ob tem stopil v bran cepivu britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, potem ko je več držav prekinilo cepljenje z njim. "Ker je veliko ljudi, ki jih skrbi, se bom tudi sam cepil s cepivom AstraZenece, da bi pokazal, da zaupam temu cepivu," je poudaril.

Avstrija je sicer med državami, ki so prekinile cepljenje samo z eno serijo cepiva tega proizvajalca, potem ko je v državi po cepljenju s to serijo umrla medicinska sestra. Evropska agencija za zdravila je sporočila, da prve ugotovitve kažejo, da se to ni zgodilo zaradi cepljenja.

Nekatere države, med drugim Danska, pa so prekinile cepljenje z AstraZenecinim cepivom, ne glede na serijo.