Kriptovalute po vrtoglavi rasti pred negotovo prihodnostjo

Kriptovalute sicer niso nekaj novega, a so širši javnosti postale znane šele konec lanskega leta, ko je začela vrednost najbolj znane med njimi, bitcoina, eksponentno rasti. Bitcoin je bil ob svojih začetkih pred desetimi leti vreden le nekaj dolarskih centov. Do sredine lanskega januarja se je cena postopno dvignila na okoli 750 dolarjev, nato pa je začela eksponentno rasti in v začetku decembra presegla 12.500 dolarjev.

Eksplozivna rast se je nadaljevala in bitcoin je v manj kot mesecu dni zrasel na več kot 20.000 dolarjev. Nato pa je prišlo do obrata krivulje; 17. januarja letos je vrednost bitcoina prvič po 1. decembru upadla pod 10.000 dolarjev, v začetku februarja pa je bila valuta vredna le še nekaj več kot 8000 dolarjev.

Po nekaj nihanjih se je cena do začetka decembra spustila na približno 3500 dolarjev. Tržna kapitalizacija je 11. decembra znašala slabih 60 milijard dolarjev, v preteklosti pa je presegla celo 300 milijard dolarjev. Veliko so izgubile tudi druge valute, kot sta denimo ripple in ethereum.

Rudarjenje ali nakup v menjalnicah

Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Rudarjenje je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oz. blockchain.

Ena bolj znanih evropskih menjalnic je slovensko-luksemburški Bitstamp, ki sta ga ustanovila Slovenca Nejc Kodrič in Damijan Merlak in je konec oktobra dobil novega lastnika. To je postala belgijska investicijska družba NXMH, vrednosti posla pa v družbi ne razkrivajo.

Kriptovalute niso regulirane, kar pomeni, da nad njimi ne bdi nobena centralna banka niti niso podprte s strani katere od držav. Uporablja se jih kot plačilno sredstvo za dobrine in storitve, da se jih zamenjati tudi za druge valute.

Menjalnice kriptovalut so bile v preteklosti pogosto tarča hekerskih napadov, v katerih so nepridipravi z računov uporabnikov ukradli kriptožetone. Hekerji so v začetku decembra napadli tudi slovensko družbo Nicehash in ji z računov ukradli 4700 bitcoinov v tedanji vrednosti okoli 56 milijonov evrov.

Od velikega zanimanja javnosti do spomenika blockchainu

Bitcoin in druge kriptovalute so ogromno zanimanja požele tudi med Slovenci. Pripovedi o znancih, ki so hitro in enostavno obogateli, so marsikoga prepričale v trgovanje s kriptovalutami, pri čemer pa vsi pred tem početjem niso pridobili ustreznih znanj. Na spletu je tako mogoče zaslediti kar nekaj zgodb o osebnih stečajih zaradi dolgov, ki so posledica vlaganj v kriptovalute.

Na področju blockchain tehnologije pa je v Sloveniji nastalo tudi več uspešnih zgodb. Več podjetij, ki inovativno koristijo rešitve tehnologije veriženja blokov, je svoje sedeže registriralo v Kranju. Marca so v Kranju odkrili tudi prvo tako imenovano blockchain obeležje na svetu, in sicer v lani urejenem krožišču v bližini kranjskega sodišča. Kot so poudarili, gre za poklon uporabnim perspektivam novih tehnologij.

Obeležje sestavljata tri tone težak sedemmetrski kovinski obod in znak za bitcoin, ki je po zamislih Selmana Čorovića nastal v delavnici Aleksandra Frančeškina. Vpetje obeležja na povezovalno krožišče po navedbah občine simbolizira decentraliziranost povezovanja, ki ne ponazarja zgolj dostopa do ene točke, marveč ponuja prehod do izhodišč, ki posamezniku nudijo več poti.

Ko poraba energije za rudarjenje preseže porabo gospodinjstev

Kriptovalute niso pritegnile le zanimanja javnosti in podjetij, temveč tudi nekaterih držav. Za izdajo in prodajo lastne kriptovalute petro se je tako denimo odločila Venezuela, ki je v tem videla način za lažji izhod iz vse globlje gospodarske krize. Zbrala je več kot tri milijarde dolarjev.

Vsako množično rudarjenje pa predstavlja velik izziv dobaviteljem električne energije, saj zapletene računalniške operacije, ki se uporabljajo pri teh postopkih, porabijo ogromno elektrike. Da bi prihranili, rudarji svojo opremo pogosto selijo v države, kjer so cene elektrike nižje.

Mednje sodi tudi Islandija, kjer so v začetku leta zrasli pravi "rudniški kompleksi", kot so jih poimenovali tuji mediji. Za to nimajo zaslug le cene, temveč tudi hladnejše podnebje, ki olajša hlajenje naprednih računalniških komponent. Mnoge islandske družbe so ob tem opozarjale, da kriptorudarji porabijo več elektrike od največjih industrijskih obratov in vseh gospodinjstev skupaj.

Negotova prihodnost

Direktor družbe Bitnik, ki se med drugim ukvarja z menjavo kriptovalut, Peter Trček je za STA ocenil, da padec vrednosti kriptovalut ni presenečenje. Ob padanju vrednosti so tudi pri Bitniku zaznali povečano povpraševanje po pomoči pri njihovi prodaji. Je pa Trček poudaril, da so vsaki stranki že pred nakupom predstavili tveganja, povezana z nakupom kriptovalut.

Glede prihodnosti kriptovalut si analitiki niso enotni, saj, kot je poudaril Trček, ne želijo ugibati niti o razlogih za padec njihove vrednosti. Mnogi vztrajajo, da gre za modno muho, ki bo sčasoma povsem potihnila. Vlagatelje tako opozarjajo, da so priložnosti za zaslužek že zdavnaj mimo.

Nekateri drugi še vedno trdijo, da imajo kriptovalute dolgoročno prihodnost kot alternativa uveljavljenim plačilnim sredstvom. Bitcoin bi po njihovem mnenju s svojo anonimnostjo in univerzalnostjo lahko nadomestil denar, kot ga poznamo danes.

Številni ne glede na vse poudarjajo, da je tehnologija veriženja blokov precej več kot le kriptovalute. Njena uporaba bi tako lahko postala razširjena na vseh področjih, na kar trenutno kažejo številni uspešni projekti od zdravstva do energetike.