Revija Reporter
Svet

Kraljica Elizabeta le orodje v rokah Borisa Johnsona?

STA

25. sep. 2019 6:00

Deli na:

Kraljica Elizabeta.

Profimedia

Sodba britanskega vrhovnega sodišča, ki je včeraj razsodilo, da je bila odločitev premierja Borisa Johnsona o suspenzu britanskega parlamenta nezakonita, je tudi razgalila nezavidljiv položaj britanske kraljice Elizabete II. v britanski politiki. Pokazala je namreč, da je bila zgolj orodje v Johnsonovih rokah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ustavni strokovnjaki ob tem zatrjujejo, da 93-letna monarhinja, ki je formalno državna voditeljica, ni imela druge možnosti, kot da je privolila v Johnsonovo zahtevo po suspenzu parlamenta. Velika Britanija namreč že stoletja deluje kot ustavna monarhija, v kateri monarh deluje zgolj po nasvetu ministrskega predsednika. Z drugimi besedami - monarh ima avtoriteto samo na papirju, med tem ko je dejanska politična moč v rokah premierja.

"To je najstarejše pravilo v ustavi," je ob tem dejal strokovnjak za ustavo z univerze v Durhamu Robert Craig.

Dopisnik britanskega BBC za kraljeve zadeve Jonny Dymond je ocenil, da sodba vrhovnega sodišča pomeni "grozni trenutek za palačo". Hkrati poraja pomembnejša vprašanja, še posebej, ko naj bi bil vedno bližje datum izstopa Združenega kraljestva iz EU in so v javnosti tudi vse glasnejše razprave o vlogi monarha v politiki Združenega kraljestva.

"Že desetletja in stoletja (britanski ustavni monarhiji) vladajo dogovori in precedensi ter nenapisano pravilo, da stvari ne gredo predaleč," je še menil Dymond in dodal, da Johnson slednjega ni upošteval.

Profesor prava z univerze v Liverpoolu Mike Gordon je še pred objavo sodbe britanskega vrhovnega sodišča ugibal, da bi lahko britanska vlada pod vodstvom Johnsona kraljici svetovala, naj ne privoli v odločitev parlamenta, ki je glasoval za zakon za preprečitev brexita brez dogovora.

"Na tej točki bomo na težavnem ustavnem področju," je še dejal Gordon in dodal, da bo takrat pravilo, da kraljica privoli v vse, kar pride iz parlamenta, v navzkrižju s pravilom, da kraljica deluje zgolj po ministrskem nasvetu. Zadnji monarh, ki je zavrnil kraljevsko podporo, podpis zakona, je bila kraljica Ana leta 1708.

Ministri se na kraljico v Veliki Britanijo praviloma obrnejo samo v primeru, ko spodletijo prizadevanja, da bi med seboj razrešili različne politične razprave.

Najbližje, da je bila kraljica vpletena v politiko, je bilo leta 1975 v času ustavne krize v Avstraliji. Takratni generalni guverner Avstralije John Kerr, ki ga na predlog premierja imenuje britanska kraljica, je odslovil avstralskega premierja Goughha Whitlama, kraljica pa je zavrnila, da bi se vmešala v politični razplet, ki je sledil.