Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je za hrvaški radio ocenil, da je to "lahko samo kazalec, da je slovenska stran priznala lastno napako in krivdo". "Menim, da je to znova dobra pot, da se vrnemo za mizo in se začnemo pogovarjati, ker gre za hrvaško-slovensko dvostransko vprašanje," je dejal.

Na Twitterju pa se je oglasila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Ocenila je, da je "arbitraža že zdavnaj mrtva, spor pa je možno rešiti samo dvostransko". Ocenila je, da je Slovenija "končno priznala škandalozna dejanja, ki so pripeljala do propada arbitraže". "Zdaj je popolnoma jasno, da je bil slovenski državni aparat vprežen, da bi na nedovoljen način vplivali na izid," je dejala.

Do članka Večernjega lista, ki v javnem delu poročila slovenske parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) vidi potrditev goljufanja slovenske strani v arbitražnem postopku, sicer prihaja v času pred predsedniškimi volitvami na Hrvaškem. Pa tudi v času, ko naj bi Sodišče EU 11. decembra objavilo mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v primeru dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe.

Hrvaška je iz arbitražnega procesa enostransko izstopila leta 2015 po prisluškovalni aferi. Pri tem je vztrajala tudi po delni odločitvi arbitražnega sodišča, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Konec junija 2017 je sodišče razsodbo tudi izdalo. Za Slovenijo je arbitražna razsodba dejstvo in jo uresničuje.