Viktor Orban se je in se še kaže kot branitelj demokracije in svobode pred skrajnimi desničarji opozicijskega Jobbika, zloglasnega po antisemitizmu in od Fideszove še precej bolj drastični protimigrantski politiki. Sredina proti skrajnežem je bila na zadnjih dveh volitvah Fideszova pozicija napram Jobbiku.
Migrantsko krizo leta 2015 je Orban s pridom izkoristil in si kljub ostrim kritikam evropskih voditeljev pridobil simpatije številnih Evropejcev in tudi rojakov, ko je začel na lastno pest zapirati meje in se izpostavil kot najglasnejši evropski nasprotnik migrantske politike Merklove.
S tem je snubil volivce Jobbika, ki je moral iskati drugačno politično pozicijo, medtem ko gresta Orban in Fidesz le še bolj na desno in stopnjujeta nacionalistično retoriko. Ko premier govori o »etnični homogenosti« in pohvali Miklosa Horthyja, ki je med drugo svetovno vojno nacistom pustil, da so v koncentracijska taborišča vozili madžarske Jude, ga sliši Jobbikova volilna baza.
Namesto črnih srajc obleke s kravatami
Nasprotno je Jobbikova stranka šla proti sredini. Znebila se je paravojaške enote, ki je v črnih srajcah marširala po Budimpešti, njeni poslanci pa so nehali govoriti o Judih kot o grožnji nacionalni varnosti in se raje posvečajo temu, kar je res pomembno: ustvarjanju delovnih mest, rasti plač, krepitvi položaja Madžarske v Evropski uniji in korupciji vladajočega Fidesza.
Že leta 2014 je manjši premik proti sredini in poudarek na ekonomskih temah Jobbiku prinesel uspeh na volitvah, zdaj pa so ta pristop le še okrepili in volivce prepričujejo, da zmorejo vladati kot sodobna desna evropska stranka. Resda v sami strani ni enotnosti glede take strategije in strah pred migranti je še vedno močan Jobbikov adut.
V drugih državah se bojijo poslabšanja ekonomskega položaja (Grčija) ali terorističnih napadov Islamske države (Italija), letošnja raziskava centra Pew pa je pokazala, da je Madžare najbolj strah priseljencev iz Sirije in Iraka.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
