Kitajska splavila prvo doma izdelano letalonosilko

Kitajska je danes splavila prvo doma izdelano letalonosilko. Plovilo, okrašeno z rdečimi zastavami, so slovesno porinili v morje iz suhega doka v pristanišču Dalian v provinci Liaoning, kjer so jo zgradili. Azijska sila s svojo drugo letalonosilko krepi vojaško moč na morju.

Nova letalonosilka, ki nosi začasno oznako Tip 001A, pluje na konvencionalen pogon. V dolžino meri 315 metrov, v širino pa 75. Njen izpodriv je 70.000 ton in lahko doseže hitrost 31 vozlov.

Nova ladja je nekoliko večja, a podobne oblike kot letalonosilka Liaoning, predelana sovjetska letalonosilka, ki jo kitajska vojska uporablja od leta 2012.

Letalonosilka Tip 001A bo po pričakovanjih lahko sprejela osem letal več kot Liaoning, ki lahko nosi do 24 bojnih letal in 17 helikopterjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Plovilo so začeli graditi novembra 2013, v uporabo pa bo dana do leta 2020, potem ko bo opravila vrsto testov. Medtem Kitajci v Šanghaju gradijo že tretjo letalonosilko z oznako Tip 002.

Po poročanju kitajskih državnih medijev bo tretja letalonosilka veliko naprednejša od prvih dveh in bo bolj podobna ameriškim letalonosilkam kot ruskim. Američani za vzlet letal uporabljajo tehnologijo katapulta, medtem ko Rusi uporabljajo ukrivljeno vzletno stezo.

Po mnenju opazovalcev letalonosilke nakazujejo, da želi Kitajska okrepiti svojo navzočnost na svetovnih morjih. Za to bi v naslednjih 15 do 20 letih potrebovala od pet do šest tovrstnih plovil, meni Zhao Chu s šanghajskega inštituta za nacionalno obrambno strategijo. "V tem primeru bi bili lahko dve letalonosilki ves čas na odprtem morju, ena bi bila v doku, ena pa bi bila na vzdrževanju," je dejal Zhao.

Kitajska bi morala imeti dve udarni skupini z letalonosilkama v zahodnem Pacifiku in dve v Indijskem oceanu, da bi lahko zaščitila svoja ozemlja in interese, meni raziskovalec z raziskovalnega centra za opremo pomorskih sil kitajske vojske Yin Zhuo. Da bi se to zgodile, bi morale partnerske države, kot sta Pakistan in Šrilanka, dovoliti kitajski mornarici navzočnost v svojih vodah. Kitajska ima trenutno eno logistično bazo v tujini, in sicer v Džibutiju.

Kitajska prav tako načrtuje povečanje števila pripadnikov mornarice z 20.000 na 100.000. Povečanje je del širše reforme kitajske vojske, za katero se zavzema predsednik Xi Jinping.

Kitajska je sicer še daleč od največje pomorske sile na svetu - ameriške mornarice, ki ima trenutno deset letalonosilk ter več deset rušilcev in podmornic.