Kerry: Izrael naj se odloči, ali bo judovska ali demokratična država

Sprejem resolucije VS ZN o prepovedi izraelskih gradenj na palestinskih ozemljih pa je bil potreben za ohranitev rešitve dveh držav, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kerry.

Kerry je obrazložil, da ZDA v Varnostnem svetu Združenih narodov niso glasovale proti resoluciji, ampak v skladu s svojimi vrednotami, saj se zavzemajo za prihodnost Izraelcev in Palestincev, ki bodo lahko v miru in varno živeli drug ob drugemu.

Varnostni svet ZN je v petek sprejel resolucijo, ki izraelske gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih razglaša za kršitev mednarodnega prava in oviro do mirne rešitve spora med Izraelci in Palestinci. ZDA so se na glasovanju vzdržale in niso uporabile pravice veta, kar je močno razburilo Izrael.

Kerry je zavrnil kritiko in povedal, da je bil Obama v svojem času predsednikovanja predan Izraelu in da "prijatelji morajo prijatelje spomniti tudi na neprijetne resnice".

Sicer pa ga skrbijo odnosi na Bližnjem vzhodu, ki so prepredeni s terorističnimi napadi, gradnjo izraelskih naselbin in okupacijo. Po njegovem to vse vodi v nepreklicno resničnost ene države.

Pri tem je opomnil, da se mora Izrael odločiti, ali bo judovska ali demokratična država. "Ne morejo biti oboje," je dejal Kerry, ki ga skrbi za prihodnost rešitve dveh držav.

Enoten veliki Izrael bi lahko vodil v to, da bi 2,7 milijona Palestincev živelo v ločenih enklavah z omejeno avtonomijo, je še opomnil Kerry, ob tem pa vprašal, kako bi to resničnost lahko sprejela Izrael in ZDA, ki stremita k demokratičnim idealom.

Nadaljeval je, da nikakor ni mogoče pričakovati od ZDA, da bodo podprle namere skrajnežev na katerikoli strani, ki bi si želeli ustvariti enovito državo. Kerry je še pripomnil, da ena sama država ne bo vodila v mirno prihodnost. Dodal je še, da bodo ravno naselbine odločale o prihodnosti države.

V govoru je še dejal, da ne verjame, da gradnja novih naselbin pomaga pri vzpostavljanju varnosti v Izraelu. Opozoril je, da so nekatera naselja na Zahodnem bregu zgrajena strateško, saj da želi Izrael to območje zase, hkrati pa s tem onemogoča Palestincem, da bi se tam razvijali.

Zato je predlagal, da se Izrael in Palestina vrneta na dogovor o dveh državah in razdelitvi ozemlja iz leta 1967, preden je izbruhnila šestdnevna vojna, čeprav bo verjetno treba nekatera ozemlja z obojestransko privolitvijo zamenjati. Za prestolnico obeh držav pa je Kerry predlagal Jeruzalem.

"Na Izraelcih in Palestincih je, da sprejmejo težke odločitve za mir, vendar lahko vsi pomagamo," je še povedal Kerry je sicer vodil zadnji krog palestinsko-izraelskih mirovnih pogajanj, ki so bila po devetih mesecih prekinjena aprila 2014.

Njegov govor v Izraelu ni naletel na dober sprejem. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ga je označil za enostranskega oz. uperjenega proti Izraelu. "Več kot uro se je Kerry obsesivno ukvarjal z naselbinami in se komaj kaj dotaknil vzrokov konflikta - palestinskega nasprotovanja judovski državi v kakršnihkoli mejah," se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odzval Netanjahu.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem dejal, da so palestinske oblasti pripravljene nadaljevati pogajanja, če bodo Izraelci končali gradnjo naselbin. "Če se bo izraelska vlada strinjala s koncem gradnje, tudi v vzhodnem Jeruzalemu, in izvajala vzajemno podpisane sporazume, bo palestinsko vodstvo pripravljeno nadaljevati pogajanja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Abas.

Svojo vizijo miru na Bližnjem vzhodu je sicer Kerry predstavil v času, ko se poslavlja s položaja. Vodenje Bele hiše bo prevzel republikanec Donald Trump, ki je bil skupaj z drugimi republikanskimi kongresniki, pa tudi izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem zelo kritičen do še aktualnega predsednika Baracka Obame, ker ZDA niso z vetom preprečile sprejema resolucije VS ZN. Ta sicer prvič od leta 1979 zahteva konec gradenj izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih.