Ker je Kurz razrešil notranjega ministra Kickla, so iz vlade odšli vsi ministri iz vrst svobodnjakov

Svobodnjaki so sicer Kurza že pred včerajšnjo odločitvijo o razrešitvi Kickla posvarili, da bodo vsi njihovi ministri zapustili vlado, če bo odstavil notranjega ministra. V 13-članski vladi je bilo po sobotnem odstopu podkanclerja in vodje svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja še pet ministrov iz vrst te skrajno desne stranke.

Kurz je na novinarski konferenci pojasnil, da je bil Kickl v času, ko je nastal sporni video posnetek, katerega objava je sprožila politično krizo v Avstriji, generalni sekretar svobodnjakov in je s tem tudi odgovoren za finance. A v pogovoru z njim je dobil občutek, da ni vedel za razsežnosti celotne zadeve, hkrati pa ni bil dovolj pozoren.

Kancler je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bodo v tem primeru izpraznjene položaje v vladi do predčasnih volitev, ki naj bi bile septembra, zasedli strokovnjaki ali visoki uradniki. Tako bo vlada še naprej sposobna delovati. Delujočo vlado namreč po kanclerjevih besedah potrebujeta tako Avstrija kot Evropa.

A vprašanje je, če bo vlada sploh dočakala predčasne volitve. V opozicijski stranki Jetzt so namreč napovedali vložitev nezaupnice vladi, pri čemer računajo tudi na podporo FPÖ, socialdemokratov (SPÖ) in liberalnega Neosa. Svobodnjaki so že potrdili, da bi lahko podprli nezaupnico. Kdaj bi lahko avstrijski parlament glasoval o nezaupnici, še ni znano.

Kancler je sredi dneva pozval opozicijo, naj zagotovi stabilnost in mu pusti v miru voditi državo. A kot kaže, je naletel na gluha ušesa, njegov stolček pa se resno maje. Vodja SPÖ Pamela Rendi-Wagner je po pogovorih z Van der Bellnom zvečer poudarila, da mora odstopiti celotna vlada, državo pa bi po njenem morala do predčasnih volitev voditi tehnična vlada, ki bi jo sestavljali strokovnjaki.

Politična kriza je v Avstriji izbruhnila, potem ko so nemški mediji v petek objavili videoposnetek, skrivaj posnet pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017, v katerem je Strache domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponujal pogodbe z državo in izkazal interes za vplivanje na medije.

Javnomnenjske raziskave že kažejo na hud padec podpore svobodnjakom. Po raziskavi instituta Research Affairs, opravljeni med 18. in 20. majem na 500 vprašanih, bi FPÖ podprlo le še 18 odstotkov anketirancev, pet odstotnih točk manj kot v zadnji raziskavi. Najbolj pa bi pridobila ÖVP, ki jo je podprlo 38 odstotkov anketiranih, štiri odstotne točke več kot v zadnji raziskavi.