Karamarko ni objavil dokazov za svoje obtožbe, je pa napovedal preiskavo o dogodkih, ki so se zgodili pred nekaj manj kot tremi meseci.
Za domnevno volilno prevaro je obtožil državno agencijo Apis, ki opravlja informacijske storitve za hrvaško vlado in zagrebško mestno upravo. Neuradno so v HDZ pojasnili, da so imeli svoje opazovalce na voliščih, njihovi podatki o glasovanju pa se razlikujejo od tistih, ki jih je objavil Apis, kjer naj bi med zaposlenimi prevladovali člani SDP. Karamarko trdi, da ima Apis popoln nadzor nad volilnimi seznami in štetjem glasov.
V Apisu so zavrnili vse obtožbe in sume ter sporočili, da Karamarko očitno ne pozna volilnega procesa. Pojasnili so, da vsak član volilnega odbora lahko dobi kopijo zapisnika z volišč, v Apisu pa skrbijo za tehnično izvedbo volitev. Veljavnost volitev je v pristojnosti državne volilne komisije (Dip), so dejali.
Predsednik komisije Branko Hrvatin je dejal, da je za danes sklical sejo komisije, na kateri bodo obravnavali Karamarkove obtožbe. Kot danes poroča Jutarnji list, ki se sklicuje na neuradne informacije, je Dip po lanskih parlamentarnih volitvah ugodil zahtevam HDZ, da bi pregledali zapisnike s posameznih volišč, a uradnih ugovorov ni bilo, zato so volitve uradno potrdili kot veljavne.
Medtem so se iz Dipa danes oglasili s sporočilom za javnost, v katerem so napovedali, da bodo zaradi Karamarkovih indicev na državnem tožilstvu vložili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Med drugim so zapisali, da je bilo mogoče volilne izide preveriti na spletni strani komisije že v volilni noči.
Potrdili so, da so po volitvah sprejeli štiri ugovore ter da so dva zavrnili kot neutemeljena, dva pa kot nepravočasna. Na takšno odločitev ni bilo pritožb, so dodali. Poudarili so, da je potek in izide lanskih parlamentarnih volitev kot veljavne potrdilo tudi hrvaško ustavno sodišče 23. novembra lani.
Očitki o domnevnih prevarah na voliščih so prah dvigovali tudi po zadnjih predsedniških volitvah, ko je volilna komisija vložila kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, potem ko je bivši poslanec Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSB) Boro Grubišić omenil primer domnevnega skrivnostnega dodajanja 100 volilnih lističev v volilno skrinjico na enem od volišč. Za svoje trditve ni imel dokazov, zato so ovadbo zavrgli.
Trditve o domnevni volilni prevari so se pojavile v vrstah poražencev tudi po zmagi nekdanjega predsednika Stipeta Mesića na volitvah leta 2000, ko je Mesićevo volilno kampanjo vodil Karamarko. Tudi takrat ni bilo utemeljenih obtožb. Na Hrvaškem je za volilno prevaro določena kazen od šest mesecev do pet let zapora.
Predsednik SDP Zoran Milanović je Karamarkove trditve o volilni prevari v noči z 8. na 9. novembra lani označil kot nevarne in zaskrbljujoče. Povedal je, da bo zanimivo slišati ali takšne izjave skrbijo tudi novega premierja Tihomirja Oreškovića.
Milanović je prepričan, da ne more biti volilnih prevar na parlamentarnih volitvah. "Niti HDZ ne more krasti na volitvah, kar je najboljši dokaz, da je sistem zelo varen, saj je tam, kjer HDZ ne more krasti, super varno," je dejal.
Iz nevladne organizacije Državljani organizirano spremljajo volitve (Gong) so sporočili, da med lanskimi parlamentarnimi volitvam niso prejeli nobene prijave o domnevni kraji glasov. Ob tem so spomnili, da morajo tisti, ki navajajo domnevne o nepravilnostih, te prijaviti državnemu tožilstvu.