Kako smo gradili malo hidroelektrarno v Nepalu

Kraj, kjer smo gradili, točneje bivali, se imenuje Dipajal, leži na 900 metrih nadmorske višine, med hribovjem, ki zapira pot proti Indiji, na drugi strani je Himalajsko pogorje, nato Himalaja. V dolino Dipajal je mogoče priti le s helikopterjem ali od prve ceste v sedmih ali osmih dneh hoje oziroma iz te doline do prve ceste, čez precej visoko hribovje, do nižin Nepala in nato po ravnini, imenovani Terai, do Indije.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o gradnji hidroelektrarne, ki je bila darilo diktatorja Tita nepalskemu kralju; kako se je avtor sploh pridružil projektu; o centrali v nepristopni soteski; kako je stranišče delavcev iz tujine postalo senzacija med domačini; kako so se tujci sooči s kastnim sistemom in kakšne probleme je povzročal; zakaj je bilo treba hrano dostavljati z letalom; o glavobolih zaradi monsunskega vremena; kaj se je po odhodu delavcev iz tedanje Jugoslavije zgodilo s hidroelektrarno.