Komisija naj bi v torek med prednostnimi nalogami za prihodnje leto izpostavila boj proti izogibanju davkom, novi naložbeni načrt, energetsko unijo, digitalno družbo, trgovinski sporazum z ZDA, pregled zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih, uvedbo obveznega registra lobistov in prevetritev celotne zakonodaje, tudi umik več zakonodajnih predlogov.
Izboljšanje evropske zakonodaje je ena krovnih prioritet nove komisije, ki jo Juncker utemeljuje z geslom, da mora biti vloga komisije "velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih". Na kritike, zlasti evroskeptičnih Britancev, da se Bruselj preveč vpleta v življenje Evropejcev, tako Juncker odgovarja z obljubo, da se njegova komisija ne bo ukvarjala z obliko banan ali kumar.
Komisija naj bi v torek predlagala umik približno 80 zakonodajnih predlogov, med katerimi je veliko takšnih, ki so povsem zastareli in odveč, nekaj jih želi umakniti, ker dogovora ni na vidiku, na primer predloge za uskladitev trošarin za alkohol, nekaj pa, ker končni proizvod pogajanj med članicami in parlamentom povsem drugačen od izvirnega predloga.
Z utemeljitvijo, da dogovora ni na vidiku, naj bi se na seznamu za odstrel v torek znašel tudi sveženj za premik h krožnemu gospodarstvu z ambicioznimi cilji za zmanjšanje odpadkov, na primer do leta 2030 reciklaža 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov odpadne embalaže. To vizijo družbe brez odpadkov je v začetku julija predstavil tedanji komisar Potočnik.
Predviden umik zakonodaje o odpadkih ter načrtovana vključitev zakonodajnega predloga o kakovosti zraka v sveženj energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 sta med najbolj spornimi predlogi v sklopu delovnega načrta komisije za prihodnje leto, ki se pričakujejo prihodnji torek.
V začetku decembra je skupina okoljskih ministrov iz enajstih članic, med katerimi so Nemčija, Francija, Italija in Slovenija, pozvala komisijo, naj teh dveh predlogov ne umakne, saj je napredna politika za čisti zrak in učinkovito krožno gospodarstvo temeljnega pomena za doseganje evropskih okoljskih ciljev.
Do komisijinih načrtov so kritični tudi v Evropskem parlamentu. Škandalozno rezanje ključne okoljske zakonodaje ne pomeni izboljševanja zakonodaje, temveč je to ideološko podkupovanje industrijskih lobijev, ki onesnažujejo, kar je popolnoma v nasprotju z interesom javnosti, je poudarila evropska poslanka iz vrst Zelenih Rebecca Harms.
Še ostrejše so nevladne organizacije, ki komisiji očitajo, da se je spravila le nad predloge za zaščito okolja in zdravja ter da daje prednost poslovnim interesom, s čimer se bo le še bolj odtujila ljudem. Deset nevladnih organizacij, vključno z Greenpeaceom, je minuli teden izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi načrtov o umiku zakonodaje o čistem zraku in odpadkih.
"Z umikom predloga o kakovosti zraka bi komisija zamudila priložnost, da prepreči 58.000 prezgodnjih smrti na leto, ki so posledica onesnaženega zraka," so opozorili nevladniki. Z umikom zakonodaje o krožnem gospodarstvu pa bi po njihovih besedah zamudila priložnost, da ustvari 180.000 delovnih mest.
V komisiji opozarjajo, da bodo odločitve sprejeli v torek in da do takrat konkretnih primerov ne bodo komentirali. Poudarjajo, da podpirajo dober namen zakonodaje na področju okolja in zdravja, a da želijo rezultate, ne zakonodaje, ki drema na pogajalski mizi. Izpostavljajo tudi, da bo predlog komisije šele prvi korak, nato bodo sledili pogovori s članicami in parlamentom.