"Naše kolone se obračajo in se vračajo v tabore v nasprotni smeri," je dejal Prigožin. Doslej po njegovih besedah ni bila prelita niti kaplja krvi njihovih borcev, zdaj pa da je prišlo do točke, ko pa bi lahko prišlo do prelivanja krvi. Zato da je zdaj čas, da se njihove kolone obrnejo.
Njegova izjava je bila objavljena kmalu po tem, ko je tiskovna služba beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka sporočila, da je prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod.
"Prigožin je sprejel predlog beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da ustavi svoje oborožence iz Wagnerjevih sil in sprejme nadaljnje korake za deeskalacijo razmer," so sporočili iz predsedniškega urada, poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema nemška dpa.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob tem zahvalil beloruskemu voditelju, sporočilo Minska povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški predsednik Joe Biden se je medtem o razmerah v Rusiji danes pogovoril z nemškim kanclerjem Olaf Scholzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierom Rishijem Sunakom, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bele hiše in dodali, da so v teh pogovorih ponovno potrdili podporo Ukrajini.
Po mesecih stopnjevanja napetosti je vodja najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin, čigar sile so se doslej v Ukrajini bojevale ob strani rednih ruskih sil, ponoči sprožil upor proti vodstvu ruske vojske. Predsednik Vladimir Putin je upornike, ki so z juga Rusije krenili na pot proti Moskvi, obtožil izdaje, v državi velja poostrena varnost.
Razmere so eskalirale v petek zvečer, ko je Prigožin rusko vojsko obtožil napada na njegove enote, in napovedal odstranitev vodstva ruskega obrambnega ministrstva in vojske. V posebej napetih odnosih je bil že dlje časa z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki ga je krivil za poraze ruskih sil in visoko število žrtev na bojiščih.
Do jutra so pripadniki njegovih enot prispeli do Rostova na Donu, kakih 100 kilometrov oddaljenega od meje z Ukrajino, kjer so - po besedah Prigožina brez enega samega strela - zavzeli vojaške objekte. V mestu je sicer sedež južnega poveljstva ruske vojske, od koder ta nadzoruje agresijo nad Ukrajino.
Prigožin je v posnetku zatrdil, da jih nihče ne bo zaustavil in bodo šli naprej vse do konca. Tako on kot njegovih 25.000 borcev je pripravljenih tudi umreti, je zatrdil. Uživali naj bi tudi podporo lokalnega prebivalstva, ker da gre za "pohod za pravico", je dejal in poudaril, da skupino sestavljajo domoljubi.
V Moskvi so proti Prigožinu sprožili preiskavo zaradi pozivanja k uporu, oblasti so wagnerjevce pozvale k predaji. Putin je v nagovoru narodu dejanja skupine označil kot "nož v hrbet" in izdajo, zanje je napovedal kazen. Na kocki je prihodnost Rusije, dogajanje pa zanjo predstavlja "smrtonosno grožnjo", je posvaril. Pozval je k enotnosti in zatrdil, da ne bo dovolil državljanske vojne.
Najemniška vojska je kljub svarilom hitro napredovala proti Moskvi. V mestu Voronež, od Moskve oddaljenem približno 600 kilometrov, so prav tako zavzeli vojaška poslopja, nato pa po avtocesti napredovali dlje proti regiji Lipeck, od koder je do prestolnice le še kakih 300 kilometrov.
S poti so prihajal poročila o blokadah, ki naj bi bile nastavljene na cesti, pri Voronežu pa je ruska vojska po besedah Prigožina s topništvom in helikopterji tudi obstreljevala njegov konvoj. Glede na posnetke naj bi most, okrog 100 kilometrov od Moskve, blokirali tovornjaki.
Na vseh območjih na poti so ruske oblasti močno poostrile varnostne ukrepe, v Voronežu in Moskvi pa razglasile celo protiteroristično operacijo, ki daje oblastem dodatne pristojnosti, med drugim glede omejevanje gibanja in nadzora nad komunikacijami. Iz prestolnice so že dopoldne poročali o omejenem dostopu do spleta.
V strahu pred prihodom Wagnerja so mestne oblasti razglasile še dodatne ukrepe. Župan Sergej Sobjanin je naznanil, da bo iz preventivnih razlogov v ponedeljek v mestu s približno 12 milijoni prebivalcev dela prost dan. Tako kot oblasti v Lipecku in Voronežu je prebivalce pozval, naj čim manj potujejo po mestu.
Pojavile so se tudi govorice, da naj bi Putin že zapustil Moskvo, a so v Kremlju zatrdili, da še naprej dela v Kremlju. Naj pa bi bile po nekaterih informacijah razprodane letalske karte za Tbilisi, Astano in Istanbul.
Putinu so podporo v trenutnih razmerah, ki predstavljajo velik izziv za ruskega predsednika, izrekli tako voditelji obeh domov ruskega parlamenta kot patriarh Kiril. Putin se je obrnil tudi na zaveznike v Belorusiji, Kazahstanu in Uzbekistanu. Svoje borce mu je na pomoč poslal čečenski voditelj Ramzan Kadirov.
V Evropi in ZDA razmere pozorno spremljajo. Kot so javili tako iz Bruslja kot Washingtona, pa tudi iz več drugih evropskih držav, se med seboj posvetujejo, med drugim v okviru skupine G7. Obenem vsi izrekajo nadaljnjo podporo Ukrajini.
Razmere spremlja tudi Slovenija, vlada prek operativne skupine sekretariata sveta za nacionalno varnost. Obrambni minister Marjan Šarec je dejal, da gre za notranje zadeve Rusije, Slovenija pa da še vedno podpira Ukrajino v njenem boju za ozemeljsko celovitost.
Na zunanjem ministrstvu zaradi nemirov in negotovosti v južnem delu Rusije slovenskim državljanom svetujejo dodatno previdnost in dosledno upoštevanje potovalnega opozorila. Ministrstvo je namreč že doslej odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in državljane, ki so tam, pozivalo k vrnitvi domov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je oborožen upor označil za dokaz politične nestabilnosti Rusije. Na obrambnem ministrstvu v dogajanju medtem vidijo za "okno priložnosti" za Ukrajino, ki vodi protiofenzivo za ponovno osvojitev zasedenega ozemlja. Popoldne je ministrstvo javilo, da so njihove sile že sprožile več novih ofenziv na vzhodu države in obenem ponovno osvojile nekaj ozemlja.
Razmere so eskalirale v petek zvečer, ko je Prigožin rusko vojsko obtožil napada na njegove enote, in napovedal odstranitev vodstva ruskega obrambnega ministrstva in vojske. V posebej napetih odnosih je bil že dlje časa z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki ga je krivil za poraze ruskih sil in visoko število žrtev na bojiščih.
Do jutra so pripadniki njegovih enot prispeli do Rostova na Donu, kakih 100 kilometrov oddaljenega od meje z Ukrajino, kjer so - po besedah Prigožina brez enega samega strela - zavzeli vojaške objekte. V mestu je sicer sedež južnega poveljstva ruske vojske, od koder ta nadzoruje agresijo nad Ukrajino.
Prigožin je v posnetku zatrdil, da jih nihče ne bo zaustavil in bodo šli naprej vse do konca. Tako on kot njegovih 25.000 borcev je pripravljenih tudi umreti, je zatrdil. Uživali naj bi tudi podporo lokalnega prebivalstva, ker da gre za "pohod za pravico", je dejal in poudaril, da skupino sestavljajo domoljubi.
