»Da je imel res krvave roke, je po pričevanju Lea Matesa priznal Tito sam. V zagrebškem stanovanju je malo pred vojno med kosilom odkrito priznal Anki Butorac, znameniti hrvaški komunistki: 'V Španiji sem svojega tovariša poslal v smrt.' Šlo je za mogočega Brozovega tekmeca na vrhu KPJ Blagoja Perovića, ki je bil 6. julija 1937 skrivnostno ubit v bližini Madrida,« piše Pirjevec v Mladini.
Titova udeležba v španski državljanski vojni (1936-1939) je bila strogo varovana skrivnost. Ta del manjka v njegovi uradni biografiji, zato tudi ni znano, koliko časa je bil v Španiji. Tam je tudi spoznal Franca Rozmana Staneta, poznejšega poveljnika slovenskih partizanov, saj ga je osebno priporočil Edvardu Kardelju.
Po pisanju srbskega raziskovalca Pera Simića v knjigi Tito – Skrivnost stoletja, je takrat Kardelj za Staneta izjavil: »Tito pravi, da se ga spomni iz Španije in da je bil tam zelo dober. Zato je naš predlog, da se Rozmana imenuje na to dolžnost, (Tito) potrdil brez pripombe.«
Pero Simić je v intervjuju za Reporter ob izidu knjige med drugim povedal: »V Titovem dosjeju sem našel celo njegov naslov v Barceloni, kjer je bival, Diagonala 428, nemški odsek. Pisal je karakteristike o dveh sovjetskih obveščevalcih in jih poslal v Moskvo, da naj jih vzamejo na specializacijo, ker so se izkazali kot dobri v aparatu. Louisu Adamiču je sam povedal, da je bil v Španiji, ampak samo en dan v Madridu, drugih mest ni imenoval. Tudi Dolores Ibarruri (voditeljica španske KP – op. p.) je rekla, da ga pozna iz Španije.«
»Vzrok za to, da je ves čas molčal o svoji španski zgodbi, je najbrž ta, da ni bil na borbenih nalogah, ni bil niti komandant brigade niti komisar, kot so bili nekateri drugi Jugoslovani, ampak se je ukvarjal s posebnimi nalogami, o katerih se ni smelo govoriti. Če bi priznal svojo udeležbo v španski državljanski vojni, bi ogrozil tajnost posla, s katerim se je ukvarjal, očitno so to tajne službe,« je dejal Simić.
Ob vsem tem se odpira še eno zanimivo vprašanje: od kod vzdevek Tito? Ali izhaja iz Španije? Dejstvo je, da je Tito pogosto osebno ime v Španiji. Prav tako je znano, da je Broz ta vzdevek začel uporabljati v času španske državljanske vojne, pred tem pa se je predstavljal kot Valter.
Zgodovinarji sicer predvidevajo, da ime izhaja iz njegovega ukazovanja: »Ti to!« Njegovi nasprotniki pa so trdili, da je to kratica Tajne internacionalne teroristične organizacije.
Tako kot psevdonim ostajata skrivnost tudi datum njegovega rojstva in celo smrti. Prejšnji teden je srbski Kurir objavil novico, da jugoslovanski diktator ni umrl 4. maja 1980, ampak že nekaj mesecev prej, 14. oziroma 19. februarja. Rodil naj bi se 7. maja 1892, čeprav njegovi privrženci vseskozi njegov rojstni dan slavijo 25. maja. Če je sploh bil Josip Broz iz Kumrovca in ne kdo drug.
