Vladajoča Liberalna demokratska stranka (LDP) je skupaj s koalicijsko partnerico Novo Komeito sprejela odločitev, da lahko t. i. samoobrambne sile v prihodnje branijo zavezniške države, če bi bile te napadene, poročajo tuje tiskovne agencije.
Odločitev o t. i. kolektivni samoobrambi sicer potrebuje še odobritev parlamenta, kar pa je zgolj formalnost, saj ima Abejeva LDP v obeh domovih večino.
Premier Abe si je za aktivnejšo vlogo vojske prizadeval že dalj časa, pri čemer je vztrajal, da je to mogoče z reinterpretacijo ustave, ki so jo Japonski po drugi svetovni vojni vsilile ZDA. Deveti člen ustave prepoveduje uporabo sile za reševanje mednarodnih sporov.
Abe je sprva nameraval deveti člen spremeniti, ker pa mu v obeh domovih parlamenta ni uspelo zbrati potrebne dvotretjinske večine in ker ni kazalo, da bi ga pri tem na referendumu podprli državljani, je spremenil taktiko in po mnenju nasprotnikov zvijačno spremenil pomen tega člena.
V skladu z novo definicijo omenjenega člena bodo japonske sile lahko odšle na pomoč zaveznikom, na prvem mestu ZDA, če bodo ti napadeni s strani skupnega sovražnika, tudi če Japonska ne bo tarča napada.
Abejevi podporniki so menja, da je reinterpretacija člena potrebna zaradi slabšanja varnostnih razmer v Vzhodni Aziji, kjer vedno bolj samozavestna Kitajska širi ozemeljske zahteve, neuravnovešena Severna Koreja pa grozi stabilnosti.
Abejev štab je kot primer navedel raketni napad Severne Koreje na ameriške sile na otoku Guam. Sprememba obrambne politike bi pri tem japonskim silam dovolila sestrelitev rakete v preletu, kar trenutno ni mogoče.
Podpredsednik LDP Masahiko Komura pa je tudi izrazil upanje, da bo vojska v prihodnje lahko sodelovala v kolektivnih varnostnih ukrepih v okviru ZN.
Kritiki so mnenja, da bi lahko sprememba odprla vrata nadaljnjim reinterpretacijam japonske ustave in širjenju uporabe sile brez jasnih omejitev. Nasprotovanje ali kritike novi ureditvi je izreklo skoraj 200 lokalnih svetov ter številne civilne skupine, sindikati in pravniki. Glede na javnomnenjske raziskave, objavljene konec tedna, ji nasprotuje najmanj polovica prebivalstva.
Pred sedežem premiera je danes protestiralo skoraj 10.000 ljudi. Vrhunec so sicer demonstracije dosegle v nedeljo, ko je nek moški v Tokiu v znak protesta skušal storiti samomor s samosežigom.
Abe je poudaril, da sprememba ne bo vodila v sodelovanje v prekomorskih vojaških avanturah, kot je bil na primer Afganistan. "Nobene spremembe ne bo v stališču, da napotitve sil v tujino ne dovolimo," je dejal premier. "Nikoli ne bomo ponovili grozote vojne," je poudaril.
Tokio je sicer decembra 2003 poslal več sto pripadnikov nebojnih enot v Irak, ki so sodelovali pri obnovi države. To je bila prva napotitev japonske vojske na vojno območje po drugi svetovni vojne, a njeni pripadniki so tam delovali strogo v skladu z omejitvami pacifistične ustave.
Odločitev Japonske pa ni naletela na negativne odzive le doma, temveč jo je ostro kritizirala tudi Kitajska. Japonska mora upoštevati varnostne interese svojih sosed, so poudarili na kitajskem zunanjem ministrstvu. Kot so navedli, Japonska iz notranjepolitičnih interesov Kitajsko predstavlja kot nevarnost. "Temu oporekamo," so poudarili.
ZDA so na drugi strani novo ureditev podprle, saj so Japonsko že dalj časa pozivale, naj prevzame večjo vlogo v zelo neuravnoteženem obrambnem sporazumu.