Janezu Lenarčiču komisarski resor za ribištvo in pomorske zadeve?

V ekipi osem starih znancev

V novi ekipi bo predvidoma osem starih znancev. Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Irska, Latvija, Nizozemska in Slovaška so namreč predlagale sedanje komisarje Johannesa Hahna, Marijo Gabriel, Vero Jourovo, Margrethe Vestager, Phila Hogana, Valdisa Dombrovskisa, Fransa Timmermansa in Maroša Šefčoviča.

Liberalka Vestagerjeva in socialdemokrat Timmermans naj bi poleg predsednice igrala osrednjo vlogo kot izvršna podpredsednika. Vestagerjeva naj bi bila pristojna za digitalne teme, Timmermans pa za podnebje. Nizozemec je sicer v komisiji Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja prvi podpredsednik.

Vplivne podpredsedniške položaje von der Leynova, bivša nemška obrambna ministrica, obljublja tudi kandidatom iz članic iz Vzhodne in Srednje Evrope, da bi pomirila kritike, ker julijski sveženj odločitev o vodilnih položajih ne zagotavlja nikakršnega geografskega ravnotežja.

Predsednica blizu cilju spolne uravnoteženosti

Novoizvoljena predsednica je blizu cilju spolne uravnoteženosti, ki si ga je zadala, saj kaže, da bo v njeni ekipi dvanajst ali trinajst žensk: poleg že omenjenih Gabrielove, Jourove in Vestagerjeve ter predsednice še Ciprčanka Stela Kiriakides, Estonka Kadri Simson, Finka Jutta Urpilainen, Francozinja Sylvie Goulard, Hrvatica Dubravka Šuica, Maltežanka Helena Dalli, Portugalka Elisa Ferreira in Švedinja Ylva Johansson.

Glede Romunije še ni jasno, kdo je njen kandidat. Ponudila je moškega in žensko, Dana Nico ali Rovano Plumb.

Preostali kandidati so Belgijec Didier Reynders, Grk Margaritis Schinas, Italijan Paolo Gentiloni, Litovec Virginijus Sinkevičius, Luksemburžan Nicolas Schmit, Madžar Laszlo Trocsanyi, Poljak Janusz Wojciechowski in Slovenec Lenarčič.

Član kolegija je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU. Za ta položaj so voditelji članic unije julija v okviru dogovora o vodilnih položajih izbrali španskega zunanjega ministra Josepa Borrella.

Velika Britanija svojega kandidata ne bo imela, saj je brexit načrtovan tik pred predvidenim začetkom dela novega komisije. O morebitnih drugačnih scenarijih v Bruslju nočejo ugibati.

Prevladujejo socialdemokrati

V ekipi von der Leynove naj bi bilo tako devet predstavnikov najmočnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), in kar deset socialdemokratov, ki so sicer druga največja politična družina v EU. Komisarjev, povezanih z evropsko liberalno strujo, naj bi bilo šest. Poljak na evropski ravni pripada zmernim evroskeptikom, Evropskim konservativcem in reformistom (ECR), Litovca pa se povezuje z Zelenimi.

Ugibanja o resorjih

V pričakovanju predstavitve ekipe je v Bruslju zaokrožilo nekaj neuradnih seznamov, ki pa po navedbah bruseljskih virov niso končni seznam, ki ga bomo videli v torek.

Po teh neuradnih seznamih naj bi Francija dobila resor za konkurenco, Avstrija notranje zadeve, Finska finančne in gospodarske zadeve, Hrvaška širitev, Češka vladavino prava, Grčija obrambo in vesolje, Italija notranji trg, Poljska kmetijstvo, Portugalska regionalno politiko, Romunija promet, Irska trgovino, Slovaška varnost, Slovenija pa ribištvo in pomorske zadeve. Resorja za okolje na primer na teh seznamih sploh ni.

Slovenska stran teh seznamov ne komentira. Lenarčič je po petkovem pogovoru z novoizvoljeno predsednico podal le skopo pisno izjavo brez kakršnega koli komentarja glede resorja. Julija pa je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju med zanimivimi resorji izpostavil raziskave, okolje, regionalno politiko, digitalizacijo, širitev in mednarodno sodelovanje.

Neuradno je sicer slišati ocene, da predsednica Lenarčiču ne bo namenila ribištva. Med najverjetnejšimi možnostmi se omenjata resor za humanitarno pomoč in širitev. Precej pa se je v minulih dneh v ugibanjih po bruseljskih hodnikih omenjalo tudi mednarodno sodelovanje in razvoj ter pravosodje.

Po torku priprave na izpit v Evropskem parlamentu

Komisarske kandidate čakajo po predstavitvi ekipe zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, ki so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra. Evropski parlament naj bi o novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra. Nova komisija naj bi začela delati 1. novembra.

Evropski parlament lahko sicer na glasovanju na plenarnem zasedanju zavrne le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.

Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.

Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu.

Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.

Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.

Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.