Renzijeva ustavna reforma predvideva, da bo v senatu v prihodnje sedelo le 100 in ne več 315 senatorjev. Senatorje bodo iz vrst županov in deželnih svetnikov po novem izbirali deželni sveti v sorazmerju s številom prebivalcev. Obenem se jim bodo drastično zmanjšala pooblastila, med drugim ne bodo več glasovali o zaupnicah vladi, in tudi dohodki.
Dvodomni parlament je Italija dobila po drugi svetovni vojni, z njim pa se je po oceni mnogih zgolj podvojilo delo, nekega učinka od tega pa ni. Z omenjeno reformo naj bi sicer v Italiji med drugim tudi odpravili pokrajine in razširili instrument referenduma.
Priprave na včerajšnje glasovanje so bile težke, saj so morali v bistvu senatorji odločati o stvareh, ki poslabšujejo njihov lasten položaj, piše nemška tiskovna agencija dpa. Za spremembe je na koncu glasovalo 183 senatorjev, proti ni bil nihče, saj so se nasprotniki odločili, da sploh ne bodo glasovali.
Jeseni bo sledilo še odločanje o tem v večjem, spodnjem domu parlamenta v Rimu ter verjetno nato še referendum, na katerem bodo svoje povedali Italijani.
V Veliki Britaniji pa imajo medtem povsem drugačne težave. V zgornji dom britanskega parlamenta, lordsko zbornico, je namreč vlada včeraj imenovala še 22 novih lordov, kar je nekatere njihove kolege razjezilo. Kot namreč opozarjajo, je gneča v zbornici prevelika, delovni pogoji pa so povsem neznosni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že s sedanjimi 774 člani je lordska zbornica prerasla 650-članski spodnji dom britanskega parlamenta in je ena največjih parlamentarnih zbornic na svetu - večji bi naj bil le še kitajski nacionalni ljudski kongres.
Včasih so v njej sedeli bolj ali manj aristokrati in njihovi sedeži so prehajali z očetov na sinove, z reformo leta 1999 pa je to pravico ohranilo le še 92 dednih članov. Z izjemo 26 škofov so vsi ostali dosmrtni lordi. Večina plače ne prejema, so pa upravičeni do dnevnic v višini slabih 400 evrov, piše AFP.
