Iranski režim je protestnikom pozabil povedati, da je protestov konec

Prav tako pa so se v večjih mestih včeraj ponovno zbrale množice podpornikov režima, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Teden dni po izbruhu protivladnih protestov v Iranu tamkajšnji mediji sicer niso poročali o izbruhu novih protestov, vendar videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo manjše skupine ljudi, ki vzklikajo slogane proti iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju.

Državna televizija je medtem predvajala posnetke ogromnih množic protestnikov, ki so se na ulicah večjih mest zbrali v podporo režimu. Demonstracije med drugim potekajo v Isfahanu, Ardebulu in Mašhadu, kjer so pred tednom dni izbruhnili prvi protivladni protesti.

Protesti so se sprva začeli 28. decembra lani zaradi gospodarskih težav, a so se hitro sprevrgli v protivladne shode. Ti so terjali 21 smrtnih žrtev, oblasti pa so aretirale več sto ljudi.

Iran, ki ZDA že dlje časa obtožuje vmešavanja v notranje zadeve, vzrok za izbruh protestov pripisuje delovanju zunanjega "sovražnika". Iranski veleposlanik pri ZN Golamali Košhro je namreč v pismu zapisal, da so "ZDA svoja prizadevanja proti Iranu okrepila na grotesken način", in Washington obtožil kršenja mednarodnega prava ter načel ZN.

Prav tako je ZDA pred vmešavanjem v notranje zadeve Irana posvarila Rusija. "Kljub mnogim poskusom razčlenitve, kaj se dejansko dogaja (v Iranu), verjamem, da bo naša sosednja država, naša prijateljica, premagala te trenutne ovire," je v izjavi sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Predsednik ZDA Donald Trump namreč ne skriva svojega nasprotovanja trenutni iranski vladi. V minulem tednu je med drugim na Twitterju večkrat izrazil podporo protivladnim protestnikom, iranske oblasti pa je zaradi aretacij obtožil zatiranja svojih nasprotnikov in obljubil ukrepe proti tistim, ki so proteste zatrli.

Podporo protivladnim protestnikom je sicer izrazila tudi Nobelova nagrajenka za mir, iranska odvetnica Širin Ebadi, ki je protestnike pozvala, naj ne plačujejo računov za vodo, plin in elektriko ter davkov. S tem bi namreč na vlado vršili še dodaten ekonomski pritisk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.