Takšno odločitev je Berlusconi sprejel po slabo uro trajajočem sestanku s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom po današnji izgubi večine v poslanski zbornici, ki se je s potrebnih 316 glasov skrčila na 308 glasov.
Kot glavni razlog za takšno odločitev je premier navedel nujnost odgovoriti evropskim partnerjem s čim hitrejšim sprejetjem programa stabilnosti, ki bi ga bilo dobro dopolniti še z najnovejšimi predlogi iz Bruslja, so sporočili iz urada predsednika republike.
Berlusconi je sicer Napolitanu pojasnil, da se zaveda posledic izgube večine v poslanski zbornici. Po sestanku je za eno od italijanskih televizijskih postaj dejal, da vlada očitno nima več večine, za katero je mislila, da jo ima, zato morajo sprejeti odgovorne korake.
Napolitano bo potem, ko bo prejel Berlusconijevo odstopno izjavo, začel s posvetovanji s političnimi strankami o prihodnji vladi. Premier je sicer dejal, da kot edino možnost vidi predčasne volitve.
Zakon o stabilnosti je trenutno v obravnavi v senatni komisiji za proračun, v sredo pa bo vlada k proračunskim dokumentom predložila še tako imenovano maksi dopolnilo z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti. Poslanska zbornica naj bi zakon potrjevala še pred koncem meseca.
Ker je vlada ostala brez absolutne večine v parlamentu, bi morebitno vztrajanje Berlusconija na premierskem položaju postavilo sprejemanje nujnih protikriznih ukrepov v podporo gospodarski rasti v izjemno nestabilen položaj.
Finančni trgi so zaradi nestabilnih političnih razmer v državi močno volatilni. Donosi na desetletne državne obveznice vztrajajo blizu kritične meje sedmih odstotkov, ki so Irsko, Grčijo in Portugalsko prisilile v finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.
V sredo bo v Italiji sicer s pregledom javnih financ države začela skupina strokovnjakov Evropske komisije in Evropske centralne banke. Pretežni del evropske politike in ekonomskih analitikov ocenjuje, da je Italija prevelika, da bi jo lahko reševali tako kot Irsko, Grčijo in Portugalsko.
Vodja industrijskega združenja Confindustria Emma Marcegaglia je danes dejala, da mora država nujno sprejeti ukrepe za oživitev gospodarske rasti in pomiritev finančnih vlagateljev, z ali brez Berlusconija.
Po njenih izračunih trenutne ravni donosov italijanskih obveznic letno pomenijo dodatnih 8,7 milijarde evrov stroškov financiranja dolga, kar je nevzdržno za proračun.
Po zadnjih napovedih vlade bodo letos stroški obresti odplačila državnega dolga znašali okoli 85 milijard evrov oziroma okoli 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa najmanj 5,5 odstotka BDP.
Nad gospodarskimi in finančnimi razmerami v Italiji so v Bruslju zelo zaskrbljeni. Država je pod zelo velikimi pritiski finančnih trgov, zato je nujno povrniti zaupanje v fiskalno stabilnost in gospodarsko rast države, je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Rehn je italijanskemu finančnemu ministru Giuliu Tremontiju v petek poslal okoli 40 vprašanj o tem, kako bo Italija zmanjšala ogromen, 1900 milijard evrov velik javni dolg ter spodbudila rast. Odgovor pričakuje kmalu.
Komisar Rehn danes ni želel oceniti, na kateri stopnji bo položaj Italije nevzdržen. Dejal je le, da dogajanje pozorno spremljajo in da jih skrbi, zato tudi opozarjajo, da je nujno povrniti zaupanje v stabilnost javnih financ in rast.