IMFC pozval k ukrepom za krepitev rasti in strukturnim reformam
13. apr. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) se je včeraj v Washingtonu pridružil pozivom k ukrepom za krepitev gospodarskega okrevanja, ki jih je v okviru spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke slišati vsak dan. Odbor je pozval k strukturnim reformam in opozoril na problem prezadolženosti nekaterih držav.
Svetovno gospodarstvo se sicer krepi, vendar je okrevanje še vedno krhko. "Tveganja za poslabšanje razmer ostajajo. Naš glavni kolektivni cilj ostaja bolj dinamično, vzdržno in uravnoteženo gospodarstvo z veliko delovnimi mesti," je odbor zapisal v sklepni izjavi. Zavezal se je izvedbi ambicioznih ukrepov za ohranitev okrevanja, strukturnim reformam, javni dolg pa želijo spraviti na vzdržno raven.
"Potrebujemo novo ravnotežje politik, ki bodo zadostile potrebam nove faze okrevanja globalnega gospodarstva. Bolj kot na kratkoročne se moramo osredotočiti na srednjeročne politike, potreben pa je tudi bistveno večji poudarek na strukturnih reformah," je na novinarski konferenci dejal predsedujoči IMFC in singapurski finančni minister Tharman Shanmugaratnam.
Kot je pojasnil, to ne pomeni nenadnega umika makroekonomskih politik, še posebej denarnih, ki podpirajo okrevanje. "A moramo dati večji poudarek strukturnim reformam," je dejal. Med njimi je izpostavil reformi bančnega sistema in trga dela, ki mora delovati bolje, da bi znižali visoko brezposelnost med mladimi. IMFC je hkrati pozval območje evra, naj dokonča projekt bančne unije.
Odbor, ki se sestane dvakrat letno, se je v razpravi posvetil tudi problematiki finančne stabilnosti in novih finančnih tveganj, ki se pojavljajo. Med njimi je Shanmugaratnam izpostavil problem prezadolženosti v hitro rastočih državah in nekaterih razvitih državah ter problem odtekanja kapitala iz hitro rastočih držav.
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je pojasnila, da v prvih letih finančne in gospodarske krize niso bili osredotočeni na rast, ampak na to, kako preprečiti kolaps. "Poudarek na rasti je precej bolj nov," je dejala. Kot pravi, sta nujni primerna hitrost fiskalne konsolidacije in primerno prilagajanje denarnih politik.
Spomnila je, da so nekatere evropske države, ki so (bile) v programu finančne pomoči, izvedle strukturne reforme, kar že začenja kazati rezultate. "Veliko držav, ki niso imele programa IMF in ga ne potrebujejo, se jih morajo prav tako lotiti. In to vedo," je bila jasna. S tem se je strinjal tudi Shanmugaratnam. "Vsi potrebujemo strukturne reforme," je dejal.
IMFC skrbi tudi geopolitično tveganje, pri čemer je Shanmugaratnam poudaril, da igra IMF s svojo odzivnostjo v tej luči zelo pomembno vlogo. Pri tem je vprašanje znova naneslo na Ukrajino, Lagardova pa je opozorila, da to ni edini kraj na svetu, kjer obstajajo geopolitična tveganja. "Tudi drugje so," je povedala.
Glede nizke inflacije v območju evra, o katerem je v Washingtonu prav tako govora praktično vsak dan, je Francozinja na čelu IMF dejala, da to ni le problem evrskega območja, ampak tudi drugih razvitih držav, npr. Japonske. Veseli jo, da se ECB zaveda tega problema in da je pripravljena ukrepati. "Z 12-odstotno stopnjo brezposelnosti v območju evra je to res problem," je opozorila.
IMFC je po pričakovanjih opozoril tudi na problem reforme sistema kvot v IMF, ki stoji zaradi ZDA oz. blokade v tamkajšnjem kongresu. V skladu se, kot kaže, že pripravljajo na alternativni scenarij, če ji ZDA zelene luči ne bodo prižgale do konca leta. Iz izjav je razbrati, da bodo začeli nato iskati druge oz. spremenjene rešitve.
Predsednik ECB Mario Draghi je v ločeni izjavi ob robu zasedanja IMF in Svetovne banke po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je osrednja denarna ustanova v območju evra pripravljena uporabiti nestandardne ukrepe, da bi preprečila deflacijo in dosegla dolgoročne cilje glede inflacije.
Ta je v območju evra marca upadla na 0,5 odstotka, medtem ko je srednjeročni cilj ECB inflacija blizu, a pod dvema odstotkoma.
Svet ECB je po besedah Draghija "soglasen v svoji zavezi, da uporabi tudi nestandardne instrumente v okviru mandata ECB, zato da se učinkovito spopade s tveganji predolgega podaljšanega obdobja nizke inflacije".
Ključna obrestna mera v območju evra trenutno znaša 0,25 odstotka. Draghi je ob tem dejal, da ECB "ne izključuje nadaljnjega rahljanja monetarne politike in še naprej pričakuje, da bodo obrestne mere na trenutnih ali še nižjih ravneh ostale podaljšano obdobje".
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke