Trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada že več tednov z grškimi oblastmi razpravlja o ukrepih, ki jih mora država sprejeti v zameno za naslednjo, 31,5-milijardno tranšo posojila.

Atene niso uspele izpolniti proračunskih ciljev, zahtevanih za izplačilo naslednjega obroka pomoči, in sedaj prosijo za dvoletno podaljšanje roka za njihovo doseganje.

Grški premier Antonis Samaras je torek sporočil, da so z mednarodnimi posojilodajalci uspeli doseči dogovor, ki ga mora zdaj potrditi še parlament. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je nato v sredo po telefonski konferenci finančnih ministrov držav v območju evra zanikal navedbe o doseženem dogovoru.

Tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice je včeraj to potrdil, ko je dejal, da so Atene sicer dosegle "dober napredek" pri fiskalnih in strukturnih reformah, sedaj pa "je treba doseči še dogovor med Grčijo in njenimi posojilodajalci glede pogojev financiranja, ki bodo zagotovili vzdržnost dolga".

Premier Samaras je sicer opozoril, da bo Grčija ostala brez denarja, če do 16. novembra ne prejme omenjene naslednje tranše iz reševalnega paketa.

Po objavi IMF je osrednji grški indeks Athex zabeležil petodstotni padec. Delnice grških bank pa so se v povprečju pocenile za kar 11,7 odstotka, piše AFP.