Ko je papež Leon XIV. konec septembra obiskal Francijo, ni stopil le v eno od zgodovinskih središč katolištva, temveč v državo, ki je svojo laičnost izoblikovala skozi težaven odnos med Cerkvijo in državo.

Prav o tem razmerju je govoril precej neposredno. Francoskim škofom je dejal, da živijo v posebnem okolju sekularnosti, vendar jih je opozoril, naj ne pristanejo na vlogo Cerkve, ki bi svoj glas omejila na zasebnost. Cerkev ima po njegovih besedah pravico do navzočnosti v javni razpravi, tudi kadar njen glas ni vedno razumljen ali upoštevan.

Leon XIV. se je v Franciji pokazal kot papež, ki vere ne razume kot umika iz sveta, temveč kot njegovega sogovornika. V Parizu je govoril o svobodi, dostojanstvu in človekovih pravicah, v Metzu pa o evropskih koreninah, miru in enotnosti. Francosko Cerkev je pozval, naj svojo dediščino uporabi kot temelj za prihodnost, ne da bi se zaprla pred sodobno družbo.

Opozoril je na polarizacijo, nasilje, neenakosti in revščino ter poudaril, da mladi kljub negotovi prihodnosti še vedno iščejo tisto, kar je lepo, resnično in dobro.

Temu pogledu daje širši okvir njegova prva enciklika Magnifica Humanitas – Veličastno človeštvo. Njena osrednja tema je človek v času umetne inteligence. Tehnološkega napredka papež ne zavrača, vendar zavrača logiko, po kateri je vse, kar je mogoče narediti, tudi dobro.

Umetna inteligenca mora služiti človeku in skupnemu dobremu, ne pa postati oblast nad njim. Zato poziva k odgovornemu razvoju tehnologije in varovalkam, ki bi preprečile izgubo človeškega nadzora. Encikliko je podpisal 15. maja, natanko 135 let po Rerum Novarum Leona XIII., po katerem je izbral tudi svoje papeško ime.

Tudi v Franciji je pojasnil, zakaj se mu zdi vprašanje umetne inteligence pomembno. Opozoril je, da morebitnih katastrofalnih posledic njenega razvoja ni mogoče preprosto odpraviti kot pretiravanje. Zavzel se je za dialog med politiki, tehnološkimi podjetji in civilno družbo ter za omejitve, ki bi preprečile izgubo človeškega nadzora.

V Lurdu je pokazal še drugo plat svojega pontifikata. Francosko Cerkev je označil za »malo čredo«, ki mora za svoje poslanstvo združiti moči, ter jo pozval k enotnosti. Ob tem ni obšel njenih ran: zlorab mladoletnih, upadanja duhovniških in redovniških poklicev, krize družine ter vprašanja, kako nagovoriti mlade. Njegov odgovor je kombinacija tradicije in odprtosti: dediščine ne želi zavreči, temveč jo ponovno napraviti živo.

Prav zato je zanimivo, da se bo s papežem v Vatikanu srečal tudi slovenski premier Janez Janša, kot prvi visoki predstavnik nove slovenske vlade. Srečanje prihaja v času, ko Leon XIV. vse bolj jasno oblikuje svojo predstavo o mestu krščanstva v sodobni Evropi – od sekularnosti in evropskih korenin do umetne inteligence in družbene odgovornosti.

Leon XIV. tako poskuša povezati dolgo tradicijo Cerkve in hitro spreminjajočo se sodobnost. Njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje, da bi krščanski pogled ostal navzoč v javnem prostoru, hkrati pa se sooča z enim največjih tehnoloških premikov našega časa. Pri obeh vprašanjih se vrača k istemu temelju: kako v svetu velikih sprememb ohraniti človekovo svobodo, odgovornost in dostojanstvo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter