Kot je pojasnila za srbsko tiskovno agencijo Tanjug, hrvaška predstavnica ni imela navodil, zato je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden. Hrvaška kot edina med 28 državami ni dala soglasja k poročilu o izpolnjevanju meril za odprtje poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah.
Predsedujoča EU Nizozemska je sporočila, da je pripravljena 20. ali 21. junija organizirati sestanek, na katerem bi odprli poglavje, je poročala srbska televizija RTS.
Uradni Zagreb je v zadnjih dneh večkrat napovedal takšen izid. Hrvaška namreč pričakuje od Srbije, da bo s spremembami zakona odpravila regionalno jurisdikcijo svojega sodišča za vojne zločine, zahteva zagotovila glede zastopanosti hrvaške manjšine v srbski skupščini in sodelovanje s haaškim sodiščem.
Viri v Evropski komisiji so za RTS povedali, da nobena od teh zahtev ni povezana z vsebino 23. poglavja in da ne bi bilo prav, če bi Srbijo blokirali že na začetku pogajanj, ki bi šele prinesli rezultate na področju vladavine prava.
V komisiji so še navedli, da ima 11 držav članic EU podobne zakone o univerzalni jurisdikciji sodišč za vojne zločine, zato ni razlogov, da bi ukinitev zahtevali od Srbije, poroča Tanjug.
Več kot 70 odstotkov Srbov proti vstopu v EU in Nato
Kar 71,6 odstotka Srbov meni, da za Srbijo vstop v EU in zvezo Nato ne bi bil dober. Več kot 55 odstotkov pa jih meni, da bi se morala Srbija držati Rusije, je pokazala anketa medijske hiše B92 in nevladne organizacije CeSID.
Anketa je pokazala, da se le 11,2 odstotka vprašanih strinja s tem, da bi bil vstop v EU in Nato dober za Srbijo. V zadnjih letih je v Srbiji zaznati rast evroskepticizma, a je to običajno za države kandidatke, komentira srbska tiskovna agencija Tanjug.
Po drugi strani raste podpora Rusiji. 55,2 odstotka vprašanih meni, da bi se morala Srbija tradicionalno držati Rusije. S tem se ne strinja nekaj več kot 19 odstotkov vprašanih, neodločnih pa je 21,5 odstotka, še povzema Tanjug.