Za razpustitev sabora je danes glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan. V osmem sklicu hrvaškega sabora, ki bo zabeležen kot tisti z najkrajšim mandatom, je 151 poslancev.
V kratki razpravi je sodelovalo le nekaj poslancev, večinoma tistih, ki ne morejo računati, da bodo zagotovo prišli v sabor na prihodnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Te bodo predvidoma 4. ali najkasneje 11. septembra.
Razpustitev osmega sklica hrvaškega sabora je prejšnji petek zahtevalo več kot 80 poslancev. Dan prej je 125 poslancev izglasovalo nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću. Z odpoklicem premierja je padla tudi hrvaška vlada, ki je bila oblikovana januarja.
Hrvaška ustava določa, da mora predsednik države razpisati predčasne parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni od dneva razpustitve sabora. Z razpustitvijo sabora s 15. julijem se bodo izognili volitvam v času glavne turistične sezone.
Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je po petkovih posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih strank potrdila, da večina strank predlaga volitve v prvi polovici septembra.
Povedala je, da bo pri odločitvi o datumu volitev upoštevala tudi mnenje več kot dveh tretjin hrvaških državljanov, ki so v javnomnenjskih raziskavah ocenili, da so čimprejšnje predčasne parlamentarne volitve najboljša rešitev za izhod iz politične krize v državi.
Predčasne parlamentarne volitev so tudi posledica nepremostljivih sporov v vrhu desnosredinske hrvaške vlade, ki od prejšnjega četrtka opravlja tekoče posle.
Predsednik SDP Zoran Milanović je po današnji saborski odločitvi izpostavil, da so socialdemokrati predlagali razpustitev parlamenta z današnjim dnem, kar bi lahko omogočalo predčasne parlamentarne volitve že 24. julija. Dodal je, da takšnega predloga niso sprejeli poslanci Mosta neodvisnih list, na koncu pa so se dogovorili za razpustitev sabora s 15. julijem.
Milanović upa, da bodo predčasne parlamentarne volitve 4. septembra, na volitvah pa pričakuje zanesljivo zmago bodoče "široke ljudske progresivne koalicije" na čelu s SDP. Poudaril je, da je SDP stranka levice z elementi leve sredine, a da na Hrvaškem ni relevantne politične stranke, ki bi bila bolj levo od socialdemokratov.
Medtem pa vre v HDZ, ki je za 18. uro napovedala sejo predsedstva, na kateri bodo odločali o naslednjih korakih, med drugim tudi o usodi predsednika stranke Tomislava Karamarka.
"Danes bo razprava o našem poslednjem porazu in morda nekaterim sankcijam. Sprejeli bomo politične odločitve," je dejal član predsedstva HDZ Darko Milinović. Meni, da bo "dosedanji šef stranke" sprejel odločitev, ki bo omogočala HDZ vodilni položaj na volitvah.
Da na današnji seji predsedstva HDZ pričakujejo odstop Karamarka, je v pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 potrdil starosta HDZ Vladimir Šeks.
Ocenil je, da ima Karamarko največjo odgovornost za dogodke, ki so pripeljali do padca vlade in razpustitve sabora, a da je odgovoren tudi vrh stranke, ki je predsedniku zaupal, da bodo po rušenju vlade uspeli oblikovati novo parlamentarno večino ter se obdržati na oblasti.
Sabor je po odločitvi o samorazpustitvi potrdil vrnitev poslanskega mandata Karamarku, ki je prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade.
Hrvaška bo letošnji dan državnosti 25. junija tako dočakala s parlamentom, ki se je samorazpustil, ter z vlado, ki opravlja tehnične posle.