Revija Reporter
Svet

Hrvaški zunanji minister: Slovenske obtožbe na račun Hrvaške škodijo obema državama

STA

1. sep. 2019 6:00 Osveženo: 7:37 / 01. 9. 2019

Deli na:

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

vlada.gov.hr

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je v pogovoru za Večernji list ocenil, da poročanje slovenskih medijev o Hrvaški kot državi, ki ne spoštuje pravne države, obe strani postavlja v slabo luč. Med drugim je potrdil, da Hrvaška septembra pričakuje odločitev Evropske komisije o vstopu v schengensko območje.

Grlić Radman je dejal, da slovenske obtožbe na račun Hrvaške glede "kompromitiranega arbitražnega postopka", s katerimi želijo predstaviti njegovo državo v slabi luči, "postavljajo v negativen kontekst obe državi".

Ponovil je, da si Hrvaška želi dialog, ki edini lahko pripelje do obojestransko sprejemljive rešitve. "Tradicionalni dobrososedski odnosi v veliko težjih zgodovinskih obdobjih so temelj za optimizem in vero, da bomo našli izhod tudi glede tega vprašanja," je dejal.

Poudaril je, da je članstvo Hrvaške v schengenskem območju ena od prednostnih nalog države, ter da na tem delajo na politični in tehnični ravni. "Do konca leta 2018 smo izpolnili priporočila na vseh osmih področjih schengenskega pravnega reda. V prvi polovici letošnjega leta je Evropska komisija ocenjevala in potrdila uresničitev priporočil za vsako izmed področij," je izpostavil.

Septembra južni sosedi pričakujejo celotno oceno o tehnični pripravljenosti za vstop v schengen. Po uradni potrditvi Evropske komisije pa mora politično odločitev sprejeti Svet EU, je pojasnil.

Na kritike v hrvaških in drugih medijih, kot tudi nekaterih evropskih politikov na postopke hrvaške policije do migrantov, je povedal, da se Hrvaška bojuje proti nezakonitim migracijam in tihotapskim verigam, ter da na ta način varuje tudi zunanjo mejo EU. Na opazko časnika, da ni slišati kritik Nemčije na ravnanje hrvaške policije, je odgovoril, da Berlin izjemno ceni napore in uspehe Hrvaške v boju proti nezakonitim prehodom meje, s tem pa tudi prispevek k varnosti EU.

Potrdil je, da se Hrvaška intenzivno pripravlja na prevzem polletnega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Hrvaška ima sicer za čas predsedovanja zastavljene štiri prednostne naloge.

Gre za ukrepe, ki spodbujajo rast in enakomeren razvoj držav in regij s poudarkom na demografiji, potem prometno, energetsko, digitalno, športno, turistično in kulturno povezovanje. Prioriteta je tudi varnost državljanov, kar pomeni tudi boljše sodelovanje pravosodnih organov članic, ter širjenje območja evra in nadzor zunanjih meja EU. Kot nalogo je omenil tudi prizadevanja za močno in odprto EU, ki bo imela pomembnejšo vlogo na mednarodni politični in gospodarski sceni.