Hrvaška vlada zavrnila predlog o zapornih kaznih za poveličevanje ustaštva

V IDS so ocenili, da je vlada s tem "pozvala k normalizaciji ustaštva v javnosti".

Regionalna levosredinska parlamentarna stranka je v začetku oktobra predlagala uvedbo novega kaznivega dejanja propagiranja nacističnih in fašističnih režimov, za kar bi bile predvidene zaporne kazni od šestih mesecev do dveh let. Če poveličevanje teh ideologij poteka preko računalniških sistemov, pa naj bi po predlog IDS kazen zvišali za tretjino, kar so povzeli iz podobnega italijanskega zakona.

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes poudaril, da bo vlada obravnavala zakonodajo, potem ko bo njen svet za soočanje s posledicami vladavine nedemokratičnih režimov pripravil svojo primerjalno analizo in priporočila v skladu s podobnimi zakoni v drugih evropskih državah. Hrvaški minister za pravosodje Dražen Bošnjaković pa je dodal, da hrvaški kazenski zakonik vključuje kazniva dejanja javnega spodbujanja nasilja in sovraštva.

Predsednik IDS Boris Miletić je danes vladi očital, da so "uradno pozvali k normalizacijo ustaštva v hrvaški javnosti" ter "na stežaj odprli vrata sovraštvu, nestrpnosti in šovinizmu". Kot je izjavil v Pulju, "obsojanje ustaštva ni politično, temveč civilizacijsko vprašanje", hrvaška vlada pa ne želi "obračunati s fašističnim zlom".

Napovedal je, da bodo o odločitvi hrvaške vlade obvestili Evropski parlament in vse relevantne evropske institucije. Prepričan je, da bodo sledili mednarodni odzivi.

Miletić pričakuje, da bodo poslanci v saboru zavrnili vladni predlog in sprejeli zakonske spremembe. "Antifašizem je eden temeljev svobodne Evrope. Ne želim verjeti, da bo hrvaški sabor o tem dvomil," je Miletićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na Hrvaškem se soočajo z odprtimi poskusi relativizacije ustaških zločinov in zgodovinskim revizionizmom kot tudi z zanikanjem pozitivne vloge partizanskega antifašističnega boja med drugo svetovno vojno v luči povojnih zločinov in komunistične represije v času nekdanje Jugoslavije.