Hrvaška se je ob 20. obletnici Nevihte pohvalila z vojaško močjo

Hrvaška je med vojaško operacijo Nevihta avgusta 1995 osvobodila večji del svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki. Na ta način je Hrvaška uresničila tudi pogoje za konec vojne na svojem ozemlju, ker je sledila mirna reintegracija vzhodne Slavonije, ki so jo sklenili januarja 1998.

Na današnji svečani vojaški paradi v Zagrebu je bilo v reki vojakov in vojaške opreme videti tudi veterane iz Nevihte. Parado je na cestah spremljalo okoli 20.000 Zagrebčanov, so ocenili hrvaški mediji.

V štirikilometrski koloni je sodelovalo približno 3300 pripadnikov različnih hrvaških vojaških enot ter tudi policisti, veterani, gasilci in reševalci ter pripadniki zgodovinskih vojaških enot. Večina profesionalnih hrvaških vojakov je nosila nove jurišne puške VHS2.

Hrvaška vojska je predstavila svojo moč tudi z več kot 300 različnimi vojaškimi vozili. V koloni so bile nove 50-tonske nemške havbice, finski oklepniki, večcevni raketni metalci in tanki M-84 ter vrsta ameriških bojnih vozil, ki so jih nabavili v zadnjih letih.

Med parado, ki je potekala nekaj manj kot uro in pol, so bili časovno usklajeni poleti več kot 30 različnih vojaških letal in helikopterjev. Najbolj je navdušila šestčlanska letalska akrobatska skupina Krila Nevihte. V morju med otokom Brač in Splitom je parado v Zagrebu pozdravilo šest vojaških plovil, ki so jih v hrvaški prestolnici spremljali prek video povezave.

Stroški celotnega programa parade, ki so jo popestrili tudi s polurnim kulturno-umetniškim programom, so ocenjeni na približno dva milijona evrov.

Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Drago Lovrić je pred današnjo parado poudaril, da se zanjo niso odločili, da bi pokazali svojo pripravljenost na vojno, temveč zavezanost miru.

S svečane tribune pred poslopjem koncertne dvorane Vatroslav Lisinski je parado spremljalo približno 40 delegacij iz tujine na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov in vojaških predstavnikov, vključno z vojaškimi predstavniki ZDA.

Slovenija je sredi julija odpovedala že dogovorjeno udeležbo svojih vojakov na paradi v Zagrebu. Na svečani tribuni ni bilo ne slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Vojka Volka ne slovenskega vojaškega atašeja.

Na Hrvaškem prevladuje mnenje, da je na odločitve nekaterih držav, da se ne udeležilo parade, vplivala tudi Srbija, ki na operacijo Nevihta gleda kot na eno izmed največjih tragedij srbskega naroda v pretekli vojni.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ter predsednika sabora in vlade Josip Leko in Zoran Milanović so na svečanem sprejemu po paradi soglašali, da je bila vojaška operacija iz avgusta 1995 opravičena kot posledica obrambe celovitosti in samostojnosti Hrvaške pred agresorsko politiko srbskega voditelja Slobodana Miloševića.

Kot je izpostavil Milanović, bi vsem moralo biti jasno, da Hrvaška 5. avgusta ne praznuje vojne niti trpljenja niti pregonov. "Hrvaška je počela vse kar je lahko, da vojne ne bi bilo in je štiri leta ponujala mirno rešitev. In so jo zavrnili", je dejal hrvaški premier na svečanem sprejemu, ki so ga organizirali na ploščadi enega izmed trgov v starem mestnem jedru Gradecu.

Izrazil je obžalovanje zaradi vsake žrtve in posamezno tragedijo, ki je bila med vojno ter je poudaril, da je Hrvaška veliko storila, da bi se vsi njeni državljani vrnili v svoje domove, ne samo Hrvati in Srbi. "Vrata ostajajo odprta", je še sporočil, na sprejemu, na katerem je bilo približno 1000 povabljencev.

Med drugim je izpostavil tudi vlogo prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je "pripravil in usposobil državo, za ohranitev celovitosti in samostojnosti". Dodal je, da je ohranitev celovitosti in samostojnosti prednostna naloga vsake hrvaške vlade.

Tudi Grabar-Kitarovićeva se je zahvalila Tuđmanu za njegov prispevek v zgodovini države tako kot je "izrazila obžalovanje zaradi vsakega izgubljenega življenja v vojni, ki jo Hrvaška ni želela".

"Nam se ni treba ozirati na to, kdo vse bo praznoval Nevihto. Ni problem v tem ali bodo drugi praznovali z nami, a je nadaljevanje retorike zgodovinsko poražene politike v nasprotju z interesom mira in skupnosti evropski perspektivi", je ocenil Leko. Izpostavil je, da si Hrvaška želi graditi mostove miru in stabilnosti.

V Srbiji in Republiki srbski v BiH z žalovanjem obeležujejo 20. obletnico hrvaške vojaške operacije Nevihta, s katero so Hrvati s svojega ozemlja pregnali srbske sile, obenem pa so hrvaško ozemlje zapustili tudi številni srbski civilisti. Dan spomina na trpljenje in pregon Srbov bodo v Srbiji obeležili v sredo, ko bodo na Hrvaškem svojo zmago praznovali v Kninu, ki je veljal za žarišče srbskega upora.

Osrednja slovesnost v Srbijo je bila že nocoj v Sremski Rači, ki leži na meji med Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Srbski premier Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik sta simbolično vrgla venec v reko Savo in prečkala tamkajšnji mejni most

Že danes dopoldan je potekala spominska slovesnost za srbske žrtve Nevihte na Fruški gori. Med udeleženci je bil srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta poudaril, da je Nevihta povzročila opustošenje v mestih in vaseh, kjer so na hrvaških tleh od nekdaj živeli Srbi.

Srbska stran trdi, da je šlo za "največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni", saj da je Hrvaško moralo zapustili približno 200.000 Srbov. Na Hrvaškem ne zanikajo posameznih vojnih zločinov proti srbskemu prebivalstvu med in po Nevihti, a obenem vztrajajo, da je bila operacija upravičena, saj je šlo za legitimno osvobajanje državnega ozemlja.

Predstavniki združenja žrtev Nevihte so medtem opozorili, da še vedno ni večjega napredka pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine med to operacijo.