Hrvaška je Srbijo za genocid obtožila leta 1998, Meddržavno sodišče v Haagu pa se je leta 2008 razglasilo za pristojno v tem primeru. Srbija je nato odgovorila s tožbo za genocid proti Hrvaški, v zadnjih dveh letih pa je bilo v pogovorih uradnih predstavnikov obeh držav večkrat slišati, da bi lahko medsebojno umaknili tožbi, če bodo izpolnjeni določeni pogoji.
"Ne morete nekoga obtožiti za genocid, torej najhujše možno kaznivo dejanje, in potem odstopiti od tožbe, če dobite od njega informacije o pogrešanih osebah. To ni ustrezno nadomestilo in zato nadaljujemo z našo tožbo," je za današnjo izdajo Novega lista dejal neimenovan visok vladni vir.
Možnost umika tožbe za genocid je Pusićeva najavila v začetku lanskega leta, kar je bila ena njenih prvih pobud po prevzemu položaja zunanje ministrice.
Poleg pogoja, da je treba ugotoviti usodo 1100 hrvaških državljanov, pogrešanih od vojne, je od Beograda zahtevala tudi vrnitev umetnin in izvajanje postopkov proti osumljenim vojnih zločinov, spomni časnik.
Kot dodaja, je drugi razlog za to, da vlada ne bo umaknila tožbe proti Srbiji, približevanje rokov za obravnavo. Že ta mesec morata Hrvaška in Srbija na ICJ poslati seznama svojih prič, zaslišanja pa bo sodišče začelo v prvi polovici leta 2014.
Hrvaška vlada naj bi že odločila, da bo pravna zastopnica Hrvaške profesorica reške pravne fakultete Vesna Crnić-Grotić. Njeno uradno imenovanje bo sledilo v prihodnjih desetih dneh.
"Njena naloga bo izjemno zahtevna, saj je ICJ leta 2007 zavrnil tožbo za genocid, ki jo je proti Srbiji vložila BiH, ker po oceni sodnikov ni bilo dovolj dokazov, da je bil genocid storjen na celotnem ozemlju BiH," piše časnik. Je pa sodišče v tem primeru ugotovilo, da je Srbija kršila konvencijo o genocidu, ker ni preprečila genocida v Srebrenici.
Hrvaška v tožbi navaja, da je Srbija med letoma 1991 in 1995 neposredno nadzirala enote, ki so na območju Knina, vzhodne in zahodne Slavonije ter Dalmacije izvajale etnično čiščenje nad hrvaškimi državljani, kar je imelo za posledico "veliko število pregnanih, pobitih, trpinčenih ali brezpravno priprtih".
Ker Beograd ni preprečil genocida na Hrvaškem, Zagreb zahteva vojno odškodnino od Srbije, ki je pravna naslednica ZR Jugoslavije.