Poleg Slovenije je Hrvaška svoje in tuje državljane izročila še Avstriji, Belgiji, Danski, Franciji, Italiji, Madžarski in Nemčiji. Gre za osebe, ki so jih iskali zaradi umorov, združevanja z namenom kaznivega dejanja, izogibanja plačevanju davkov, zlorabe mamil, goljufij in ropov.
Obenem je Zagreb zahteval izročitev 32 oseb iz Slovenije, Nemčije, Madžarske, Romunije, Italije in Velike Britanije. Med temi je najbolj znan predsednik uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolt Hernadij, ki ga bremenijo podkupovanja nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja. Zaenkrat je Hrvaški le Romunija izročila enega svojega državljana, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška policija je potrdila, da so prejeli evropske priporne naloge za še 90 oseb, od katerih so jih 12 že prijeli in sprožili postopke za izročitev. Potrdili so tudi, da 53 oseb še iščejo, saj so ugotovili, da nimajo bivališča na Hrvaškem ali ne živijo na prijavljenem naslovu.
Za 25 oseb postopka niso sprožili, ker se storile kazniva dejanja pred 7. avgustom 2002. Med njimi je tudi nekaj takih, za katere je izročitev zahtevala Slovenija.
Hrvaški sabor je sicer prejšnji teden odločil, da bo 1. januarja 2014 umaknjena sporna časovna omejitev izročanja na osnovi evropskega pripornega naloga, zaradi katere je Evropska komisija grozila Zagrebu s sankcijami. Iz Bruslja so nato sporočili, da je ta "spor urejen".
Med tistimi, ki so zaradi časovne omejitve zaenkrat varni pred pregonom, je tudi eden nekdanjih vodilnih pripadnikov jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josip Perković, ki ga Nemčija išče zaradi vpletenosti v umor hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.
V hrvaški javnosti prevladuje mnenje, da je vladajoča koalicija ravno zaradi Perkovića sprejela sporno omejitev za izročitev svojih državljanov, in sicer zadnji delovnik pred vstopom države v EU. V medijih so zato primer poimenovali lex Perković.
Izročitev Perkovića Nemčiji je negotova tudi po 1. januarju 2014, saj na hrvaškem vrhovnem sodišču ni enotnega stališča glede zastaranja kaznivega dejanja v povezavi z evropskim pripornim nalogom.
Medtem ko so julija v primeru evropskega pripornega naloga iz Nemčije odločili, da zastaranje za posamezno kaznivo dejanje velja po določilih hrvaške zakonodaje, so prejšnji mesec v primeru pripornega naloga iz Slovenije ocenili nasprotno - da zastaranje primera na Hrvaškem ni ovira za izročitev iskane osebe Sloveniji, kjer kaznivo dejanje še ni zastaralo, in da hrvaškem državljanu, ki ga slovensko pravosodje bremeni goljufije, lahko sodijo.
Hrvaška vlada se je sicer branila pred očitki, da ščiti Perkovića tudi s tolmačenjem, da je v njegovem primeru prišlo do zastaranja. Obenem je sprožila postopek za ustavne spremembe, s katerimi bi ukinili zastaranje za vse težke umore, ter napovedala oblikovanje parlamentarne komisije, ki bo preiskala vse okoliščine primera Perković.