Hrvaška bo imela manj sodišč a več sodnikov

Namesto 67 občinskih sodišč bodo imeli 18, namesto 61 občinskih sodišč za prekrške 15, namesto 33 občinskih tožilstev pa 15 tožilstev, je v prvi fazi reorganizacije pravosodne mreže napovedal minister Miljenić.

Kot je pojasnil, so se odločili za teritorialno in organizacijsko prenovo, s katero bodo, kot je dejal, "ukinili fevdalno organizacijo". Med drugim načrtujejo zmanjšanje števila predsednikov sodišč za 113. Obenem bodo dobili več sodnikov, ki se bodo lahko posvečali samo reševanju primerov.

"Ne potrebuje vsaka vas svoje plošče sodišča niti predsednika sodišča," je izjavil Miljenić in poudaril, da odpuščanja sodnikov ne bo. Občinska sodišča bodo ostala v središčih županij, v vseh ostalih mestih, v katerih so bila občinska sodišča, bodo ostale podružnice sodišč ali pa bodo uvedli sodne dneve.

Izjema je Zagreb, ki so ga zaradi velikosti razdelili na tri pravosodna območja, kot tudi Požega, v kateri bodo obdržali občinsko sodišče zaradi tamkajšnjega velikega zapora.

Minister pričakuje tudi nasprotovanja reformi, predvsem iz vrst sodnikov, ki ne bodo več predsedniki sodišč, kot tudi iz nekaterih mest, v katerih ne bodo več imeli sedeža sodišča. Kot je izpostavil, bodo z reorganizacijo največ pridobili državljani, ker bodo postopki hitrejši, s tem pa tudi cenejši.

Omenil je, da postopek na hrvaških občinskih sodiščih povprečno traja 478 dni, so pa tudi nekatera sodišča, na katerih za rešitev primera povprečno potrebujejo več kot 2000 dni.

Z reorganizacijo bodo tudi prerazporedili delo sodnikov, da bi dosegli približno enako število predmetov za vsakega sodnika, saj vsi delajo za približno enako plačo.

Omenil je, da ne bo več primerov, kot je v Primorsko-goranski županiji. Na otoku Lošinju dela en sam občinski sodnik, ki ima več kot 1100 predmetov, v občinskem sodišču na Reki v isti županiji pa je 42 sodnikov, ki imajo povprečno 400 predmetov. Tudi zato pričakujejo, da bodo postopki povprečno hitrejši za 30 do 40 odstotkov.

Med drugim bodo drugostopenjske postopke vodili na županijskih sodiščih, ki jih bodo določali na podlagi ustreznih računalniških programov, kar pomeni, da bo pritožbe na odločitev sodišča v Dubrovniku lahko obravnavalo sodišče v Vukovarju. Na ta način bodo poenotili sodno prakso ter tudi omejili vplive predsednikov županijskih sodišč, ki so določali, kateri svet sodišča bo odločal o posamezni pritožbi.

Miljenić je ocenil, da odstopanje od prakse teritorialne pristojnosti sodišča za pritožbe ne bo predstavljalo težave državljanom, ker strankam v drugostopenjskem postopku praviloma ni potrebno hoditi na sodišče.

Uvedli bodo tudi položaj direktorja pravosodnega uprave, ki bo prevzel tehnično in logistično upravljanje z določenim teritorialnim pravosodnim območjem in bo, kot je dejal Miljenić, menedžer sodišča. Pri tem ne bo nujno, da je pravnik.

V hrvaški vladi pričakujejo tudi, da bodo z reorganizacijo privarčevali sredstva. Prihranke nameravajo vložiti v informatizacijo pravosodnega sistema. Zgolj za izvajanje reforme, ki jo nameravajo uveljaviti do konca leta, potrebujejo 3000 novih računalnikov.

Hrvaško vrhovno sodišče, državni sodni svet in državno tožilstvo podpirajo napoved zmanjšanja števila sodišč, racionalizacijo pravosodne mreže in boljšo organizacijo njenega dela, tako kot tudi večina sodnikov in strokovnjakov, ki so se med prvimi vključili v javno razpravo o vladnem predlogu.