Putin je ob začetku pogovora v Kremlju ocenil, da je ta koalicija absolutno potrebna. Poudaril je, da je po terorističnih napadih v Parizu in bombnem napadu na ruskem potniškem letalu nad Sinajem v Egiptu, ki je zahteval 224 življenj, potrebno "združiti naše napore v boju proti skupnemu zlu" in da je Rusija pripravljena na to sodelovanje.
Holland, ki želi v pogovoru s Putinom približati ruska in ameriška stališča o boju proti džihadistom IS v Siriji in Iraku, se je o okrepitvi tega boja ta teden ob ameriškem predsedniku Baracku Obami in italijanskem premierju Matteu Renziju pogovarjal že z nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierjem Davidom Cameronom.
Njegova diplomatska ofenziva je že obrodila prve sadove, saj je Nemčija včeraj izrazila pripravljenost poslati v Sirijo vojaška letala, o sodelovanju v letalskih napadih pa so razpravljali v britanskem parlamentu.
Nemški ministri so na pogovorih z Merklovo sprejeli odločitev o napotitvi vojaških izvidniških letal, potem ko je kanclerka v sredo Hollandu v Parizu obljubila hiter odgovor na prošnjo, da bi Nemčija prevzela dodatne naloge v boju proti terorizmu. Operacijo mora potrditi še bundestag.
Britanski premier Cameron pa je po ponedeljkovih pogovorih s Hollandom, na katerih mu je to tudi obljubil, včeraj parlament pozval k odobritvi sodelovanja Velike Britanije v zračnih napadih na cilje IS v Siriji.
Velika Britanija v napadih mednarodne koalicije na cilje IS v Iraku že sodeluje, sedaj pa naj bi napade razširila še na Sirijo. Parlament naj bi o tem odločal v prihodnjih tednih, verjetno še pred 17. decembrom, ko začenja božično-novoletne počitnice.
V preteklosti Cameron med poslanci ni imel podpore za napade v Siriji, a po terorističnih napadih v Parizu se je vzdušje tudi v Londonu spremenilo in je pričakovati, da bi sedaj lahko med poslanci dobil večjo podporo.
Cameron je pred poslanci poudaril, da IS predstavlja neposredno grožnjo Veliki Britaniji, ki se pri zagotavljanju lastne varnosti ne bi smela zanašati na druge. Obljubil je, da vojakov v Sirijo ne bo pošiljal.
Razkril je tudi, da so na britanskih tleh letos preprečili sedem napadov, ki so bili povezani z IS ali navdihnjeni z njeno propagando.
Poslance je nagovoril tudi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki posredovanju v Siriji nasprotuje. Menil je, da se je treba vprašati, ali bo razširitev britanske operacije v Sirijo zmanjšala ali še povečala grožnjo IS in ali bo zavrla ali še razširila teroristično kampanjo IS na Bližnjem vzhodu.
IS je sicer objavila nov spletni videoposnetek, v katerem grozi 60 državam globalne koalicije, ki se je zavezala k njenemu uničenju, med njimi tudi Sloveniji. IS ni omenjal držav posebej, ampak je objavil fotografijo zastav 60 držav, neimenovani terorist pa je dejal, da bodo za države, ki so proti IS, prišle posledice.
Možnost oblikovanja velike koalicije, v kateri želi Francija povezati ZDA in Rusijo, je sicer oslabila torkova sestrelitev ruskega vojaškega letala na sirsko-turški meji, saj je letalo sestrelila Turčija, članice Nata in mednarodne koalicije proti IS.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je včeraj sporočil, da v odgovor na "to dejanje agresije" pripravljajo povračilne gospodarske ukrepe proti Turčiji. Med ukrepi je navedel zaustavitev skupnih gospodarskih projektov, omejevanje finančnih in trgovinskih transakcij ter spremembo carinskih tarif. Ukrepe bodo sprejeli tudi na področjih turizma in prometa.
Nabor ukrepov naj bi pripravili v dveh dneh in jih tako kar se da hitro začeli izvajati. Moskva je napovedala tudi okrepitev nadzora nad uvozom hrane iz Turčije, kot razlog pa navedla kršitve standardov prehranske varnosti. V prvih desetih mesecih letos je sicer Turčija v Rusijo izvozila za milijardo evrov kmetijskih proizvodov in hrane.
Putin je Ankaro obtožil, da je s sestrelitvijo letala, ki je bilo na bojni nalogi v Siriji, namerno pahnila odnose z Rusijo v slepo ulico. Ponovil je, da je bila turška sestrelitev letala "nož v hrbet" in nerazumljivo dejanje izdaje, še posebej s strani tistih, ki jih je imela Rusija za partnerje v boju proti terorizmu.
Na slovesnosti ob sprejemu poverilnih pisem več novih veleposlanikov v Moskvi je ponovil poziv k mednarodni koaliciji za boj proti terorizmu in k podpori ruskim operacijam v Siriji. Opozoril je, da je do pojava IS prišlo, "ker določene države niso ukrepale in ker sodelujejo s teroristi".
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je poudaril, da je boj Turčije proti IS nesporen. Zanikal je tudi obtožbe Rusije, da Turčija kupuje nafto od IS. Rusijo je izzval, naj tovrstne obtožbe podkrepi z dokazi. Dejal je tudi, da da bi Turčija ravnala drugače, če bi vedela, da gre za rusko letalo.
Zaradi sredinih nasilnih protestov pred turškim veleposlaništvom v Moskvi pa so na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Ankari. Izrazili so mu nezadovoljstvo Turčije zaradi "nesprejemljivega" incidenta ter vrste incidentov proti turškim podjetjem v Rusiji.