Dimasu v prvem krogu prejšnji teden ni uspelo zbrati potrebnih 200 glasov podpore v 300-članskem parlamentu. Takšno podporo potrebuje tudi danes, a je verjetno prav tako ne bo zbral. Tako bo najbrž sledil ključni tretji krog glasovanja 29. decembra. Takrat bo za izvolitev predsednika potrebnih le še 180 glasov. V prvem krogu je za Dimasa glasovalo 160 poslancev. Vladna koalicija ima v parlamentu 155 glasov.
Spričo negotovosti, ki jih v zadolženi Grčiji sprožajo volitve predsednika, je premier Antonis Samaras v nedeljo v televizijskem nagovoru poslance pozval k zdravemu razumu in izvolitvi predsednika. Samaras je dopustil možnost sklica predčasnih splošnih volitev, a konec prihodnjega leta. Pogoj pa je, da je predsednik izvoljen.
Grčiji so nedavno za dva meseca podaljšali evropski programa pomoči, o izhodu iz njega pa se mora še izpogajati. Kot je poudaril v nedeljo Samaras, je ključno, da se ta pogajanja zaključijo v mirnem in gotovem ozračju. "Trenutno nas ne sme potegniti v volilno bitko," je dejal.
Predsednik ima v Grčiji zgolj reprezentativno vlogo, glasovanje v parlamentu pa bi moralo biti formalnost. Volitve naslednika 85-letnega Karolosa Papuljasa bi morale potekati šele februarja prihodnje leto, a se je Samaras odločil, da jih skliče predčasno.
Kot je pojasnil, želi s tem v državi, ki le počasi okreva po gospodarski depresiji in v kateri socialno še vedno vre, obnoviti politično stabilnost, ki jo vztrajno majejo zahteve levičarske stranke Siriza Aleksisa Ciprasa po predčasnih parlamentarnih volitvah.
Posojilodajalca Evropska unija in Mednarodni denarni sklad se bojita, da bi na predčasnih volitvah zmagala Siriza in ustavila finančne reforme v Grčiji.