V ponedeljek zvečer predvsem z podporo vladajoče Sirize sprejeti zakon namreč omogoča invalidnim zapornikom, ki so prestali večino svoje zaporne kazni, da preostanek preživijo v hišnem zaporu. Zakon prav tako odpravlja sporne zapore tipa C, v katerih so zaprti najbolj zloglasni zločinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred glasovanjem o zakonu so ZDA izrazile skrbi, da bi koristi od te zakonodaje imel Savas Ksiros, ki je bil nekoč član nasilne skrajno levičarske skupine Revolucionarna organizacija 17. november. Ta je prevzela odgovornost za uboj vodje enote ameriške Cie v Atenah Richarda Welcha leta 1975.
Ameriški veleposlanik v Atenah David Pierce je še pred sprejemom zakona Atene opozoril, da "če Savas Ksiros ali kdorkoli drug s krvjo ameriških diplomatov in diplomatskega osebja na rokah zapusti zapor", da bodo na to gledali kot na "izredno neprijazno dejanje".
Grška vlada je priznala, da bi bil lahko Ksiros, ki je "93-odstotni invalid, praktično slep in gluh ter trpi za multiplo sklerozo", deležen predčasnega izpusta iz zapora na podlagi nove zakonodaje.
Revolucionarna organizacija 17. november je prevzela odgovornost za atentate na 23 ljudi v številnih napadih na ameriške, britanske, turške in grške tarče v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Skupina je razpadla leta 2002.
ZDA pa so v odzivu na sprejem zakona včeraj dva grška ekstremista uvrstile na črn seznam. Ameriški State Department je za terorista označil obsojenega atentatorja skupine 17. november Kristodulosa Ksirosa in Nikolasa Maziotisa, vodjo skupine Revolucionarni boj, ki jo krivijo za raketni napad na ameriško veleposlaništvo v Atenah leta 2007.
Kristodolus Ksiros in Savas Ksiros naj bi bila sicer brata, še piše AFP.