Grčija upa, da bo prihodnje leto po šestih letih prišla iz recesije

Kot je ob predstavitvi predloga proračuna pojasnil namestnik grškega finančnega ministra Kristos Staikuras, se bo grški bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za štiri odstotke, kar je nekaj manj od predhodne napovedi, postavljene pri 4,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se medtem obseg BDP povečal za 0,6 odstotka.

Grčija bo glede na predlog proračuna prihodnje leto zabeležila primarni proračunski presežek, to je presežek pred stroški servisiranja dolga, v višini 2,8 milijarde evrov ali 1,6 odstotka BDP.

Brezposelnost se bo po besedah namestnika ministra letos ustavila pri 25,5 odstotka, prihodnje leto pa bo upadla na 24,5 odstotka.

Grški poslanci naj bi o proračunu glasovali 7. oz. 8. decembra, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predlog proračuna je sicer v grški parlament romal še pred dogovorom grških oblasti in predstavnikov trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) -, vezanim na pregled izpolnjevanja grških obveznosti, določenih v zadnjem programu pomoči.

Dokument bo tako skoraj zagotovo treba še spremeniti, kako, pa bo odvisno od dogovora o tem, kako zapolniti javnofinančno vrzel.

Mednarodni upniki namreč ocenjujejo, da bo vrzel v grških javnih financah prihodnje leto znašala 1,2 milijarde evrov, v Atenah pa vztrajajo, da bo le malo presegla 500 milijonov evrov.

Ta manko bi se dalo, tako v grški vladi, zapolniti prek strukturnih reform socialnovarstvenega sistema, učinkovitejšim pobiranjem davkov in dodatnimi rezi v javno porabo.

Predstavniki trojke in grških oblasti si še vedno niso enotni niti glede novega nepremičninskega davka, morebitnega novega znižanja pokojnin, morebitnega novega odpuščanja v javnem sektorju ter stopnje hitrosti privatizacije.

Prav od dogovora pa bo odvisno, ali bo Grčija prejela naslednjo tranšo posojila, vredno milijardo evrov, ali ne. Jasno pa je že, da bo ta izplačana z zamudo, saj je trojka zadnji obisk v Atenah končala brez dogovora - vrnila naj bi se sredi decembra.

Grčija bi morala glede na načrte iz programa pomoči izstopiti konec leta 2014, a ji to očitno ne bo uspelo. Vse glasnejši so celo namigi, da naj bi potrebovala nov program pomoči.

Ta ranljiva evrska država je od mednarodnih posojilodajalcev doslej dobila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.