Današnji rok so Grčija, države upnice in institucije posojilodajalcev lovile v intenzivnih pogajanjih v minulih tednih. Vendar pa do dogovora glede podaljšanja programa pomoči ni prišlo, evroskupina pa je po grški zavrnitvi zadnjega predloga posojilodajalcev, ki ji je sledil nepričakovani razpis referenduma o predlogu upnikov, Atenam odrekla tudi željo po kratkotrajnem podaljšanju programa.
Država bo tako ostala brez zaščite evrskih partneric in je s tem na robu plačilne nesposobnosti. Danes mora plačati okoli 1,6 milijarde evrov obveznosti do IMF, a tega po ponedeljkovih navedbah grške vlade ne bo storila. Država se bo tako pridružila skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki imajo neporavnane obveznosti do sklada. Takojšnjih posledic za grško plačilno sposobnost še ne bo, a država do nadaljnjega ne bo imela dostopa do sredstev IMF.
Grčijo v naslednjih tednih čaka še kar nekaj velikih finančnih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic. Že 10. julija mora odplačati za dve milijardi evrov glavnic, 20. julija pa še za štiri milijarde. Naslednje veliko zapadlo izplačilo je za skupno 3,4 milijarde glavnic in obresti 20. avgusta.
Usoda Grčije je trenutno v rokah politike in pa tudi grških volivcev. Ti bodo 5. julija odločali o tem, ali sprejmejo ponudbo posojilodajalcev ali ne. Evropski politiki referendum označujejo kot izbiro med evrom in drahmo. Upanje na pozitivni razplet in končni dogovor med Grčijo in upniki še ostaja, takšni so tudi pozivi iz vse Evrope.
Grki medtem ne morejo do svojih prihrankov v bankah, saj te ostajajo zaprte. Prav tako so omejeni dviganje gotovine na bankomatih in transakcije v tujino. Negotovost in strah v državi sta velika, nadaljnji potek dogodkov pa nejasen.