Bruselj - Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je danes v Evropskem parlamentu, kjer bo nocoj prejel častno nagrado Energy Globe Award (EGA) za življenjske dosežke, poudaril, da smo na področju okolja "veliko časa že zapravili" in da mora svet prenehati z negativnim pristopom, ko se poudarja, da se da nič storiti.
Kar se tiče okolja smo zelo blizu meji, je opozoril Gorbačov. Dodal je, da so problemi takšni, "da se nobena država z njimi ne more spopasti sama". Varne prihodnosti ne bo brez skupnega sodelovanja, današnje nagrade pa so že del tega procesa, je dejal.
Gorbačov je pri tem opozoril na problematiko biogoriv. "Res je, da imamo težave z viri. Zdelo se je, da so biogoriva del rešitve, sedaj pa imamo težave tudi s ceno hrane. Ko poskušamo narediti nekaj radikalnega na področju okolja, moramo premisliti dvakrat. Moramo premisliti o korakih, ki smo se jih namenili storiti," je poudaril.
Pri tem je izpostavil prehod družbe oziroma gospodarstva, ki temelji na nafti, na denimo družbo obnovljivih virov. "Sedaj, ko še uporabljamo nafto, moramo razmisliti o tem. Nafto in plin bomo še nekaj časa uporabljali, zato se danes še ne moremo od tega posloviti, bi pa lahko oboje uporabljali precej bolj učinkovito. To je izziv za vse nas," je poudaril.
Gorbačov, Nobelov nagrajenec za mir leta 1990, je tudi opozoril na "superproizvodnjo" in "superporabo", ki jo je mogoče videti povsod. Po njegovem bi moral biti razvojni model v prihodnje naravnan bolj trajnostno. "Morali bomo imeti drugi model, ki bo temeljil na drugačnih vrednotah," je jasen Gorbačov. Pri tem je izpostavil tiste, ki imajo potrebe po lastnem letalu, jahti ipd. in poudaril, da temu ne bi smelo biti tako. Govoriti bi morali o potrebah in novem modelu, ki ohranja naravo in človeško vrsto, meni.
Govoril je tudi o jedrski energiji. "Po katastrofi v Černobilu smo se odločili, da bo treba okrepiti varnost," je dejal. Glede bodoče izbire oziroma odločanja o uporabi jedrske energije pa je poudaril, da imamo danes "izbiro med slabim in še slabšim, vendar se v tem trenutku še ne moremo odpovedati jedrskim elektrarnam".
Znanstveniki in industrija pa morajo narediti več, da bodo obstoječe elektrarne bolj zanesljive, je dodal. Dodal je, da moramo graditi bolj varne naprave, kar pa tudi zahteva dodatna finančna sredstva. "Bi pa rad omenil jedrsko orožje, ker mislim, da se moramo o tem pogovarjati, nekateri pa so na to kar pozabili," je še poudaril Gorbačov.
Nocoj bo v Evropskem parlamentu potekala slovesna podelitev mednarodnih nagrad EGA, ki jo bo ob 20. uri v plenarni parlamentarni dvorani odprl predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Ob tem bo slovenski premier Janez Janša kot predsednik Evropskega sveta Mihailu Gorbačovu, zadnjemu predsedniku Sovjetske zveze, podelil častno nagrado EGA za življenjske dosežke.
Nagrade bodo sicer podeljene projektom v kategorijah ogenj (izraba obnovljivih virov, energetska učinkovitost), voda (zagotavljanje pitne vode, čiščenje odpadnih voda), zemlja (elektrarne, gradbeni materiali, trajnostno kmetijstvo), zrak (zmanjšanje izpustov, učinkovito zgorevanje) in mladost (projekti za mlade za boljšo okoljsko osveščenost).
Maneka Gandhi, nekdanja indijska okoljska ministrica in sedaj vodja žirije EGA je danes tudi poudarila, da gre za edino nagrado v svetu, ki se podeljuje v parlamentu. Gorbačova je označila za ikono, ki je spremenil celotni svet. Nagrada pa je po njenem mnenju še vedno v eksperimentalni fazi, zato je treba k njen pristopiti resneje.
"Vlade bi morale okoljske nevladne organizacije jemati bolj resno. Vlade bi morale sprejeti njihove uspešne politike," je opozorila. Poudarila je, da bo prehod na družbo, ki ne bo več temeljila na nafti, zahteval nove tehnologije in povsem novo mentaliteto. "Zelo hitro moramo preiti v stanje, ko ogljika ne bomo več proizvajali. Moramo sprejeti, da smo res zelo zelo blizu meje," je poudarila podobno kot Gorbačov.
Sicer pa je Gorbačova dopolnila glede problematike biogoriv. Dejala namreč je, da so biogoriva nujna, vendar pa ne takšna, katerih proizvodnja temelji na hrani, ampak na rastlinah. Revne države, ki nimajo nafte, namreč vse več denarja dajejo za nafto, ki je nimajo, imajo pa možnost denimo proizvodnje biogoriv na osnovi sladkornega trsa, je opozorila.