Govorili bodo še o ruski agresiji na Ukrajino in predlogu dolgoročnega proračuna EU 2028-34. Kot je v vabilu voditeljem na neformalni vrh EU zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, se bodo v razpravi o vojni na Bližnjem vzhodu med drugim osredotočili na odziv unije na hitro spreminjajoče se razmere v regiji.

Trenutno je tam v veljavi krhko premirje med Iranom, Izraelom in ZDA, ki naj bi se po trenutnih načrtih izteklo v sredo, pa tudi desetdnevno premirje med Izraelom in oboroženim šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu. Obenem pa je še naprej praktično nemogoč prehod ladij prek strateško pomembne Hormuške ožine, ki jo zaradi ameriške blokade iranskih pristanišč še naprej blokira Teheran.

Voditelji, med njimi premier Robert Golob, bodo tako po besedah Coste govorili o evropskem prispevku k umiritvi razmer in miru v regiji, pa tudi k zagotavljanju proste plovbe prek Hormuške ožine.

Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta po petkovi videokonferenci predstavnikov okoli 50 držav napovedala, da bosta njuni državi vodili večnacionalno misijo za zagotavljanje proste plovbe prek ožine, ki se bo začela po dogovoru o miru v regiji. Po navedbah Starmerja bo šlo za strogo mirovno in obrambno misijo, namenjeno zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa in v podporo pri odstranjevanju min. Več podrobnosti o misiji naj bi podali še ta teden.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na videokonferenci glede vloge EU pojasnila, da bi lahko povezava delila satelitske podatke in okrepila svojo pomorsko misijo Aspides, ki že deluje v Rdečem morju.

Zaradi blokade strateško pomembne ožine so sicer od konca februarja, ko se je z napadi Izraela in ZDA na Iran začela vojna, cene energentov močno poskočile, kar občuti tudi evropsko gospodarstvo.

Predsedniki vlad in držav članic unije so na rednem zasedanju Evropskega sveta pred enim mesecem komisijo pozvali, naj v odziv pripravi nabor ciljno usmerjenih začasnih ukrepov.

Bruselj bo ukrepe, ki bodo po napovedih von der Leyen med drugim namenjeni okrepitvi usklajevanja med članicami, javnosti predstavil v sredo, v četrtek pa še voditeljem na Cipru. Komisija želi izboljšati usklajevanje držav članic na področjih skupnega naročanja energentov, polnjenja skladišč plina in sproščanja zalog nafte, je predsednica povedala pretekli teden.

Del ukrepov bo medtem namenjen zmanjšanju porabe energije. Že v začetku preteklega tedna pa je komisija začela posvetovanje s članicami o prožnejših evropskih pravilih na področju dodeljevanja državnih pomoči gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivnim sektorjem.

V razpravi o vojni na Bližnjem vzhodu bodo sicer premierji in predsedniki držav govorili še o odzivanju unije na zahtevno geopolitično in varnostno okolje, pri čemer bi lahko naslovili tudi morebitne spremembe člena 42.7 pogodbe o EU, ki govori o pomoči drugih držav članic posamezni državi v primeru napada.

O tem bodo razpravljali, potem ko je bil Ciper, ki bo vrh gostil kot predsedujoči Svetu EU, v začetku marca tarča napada z droni iranske izdelave. Oblasti v Nikoziji sicer po napadu na britansko vojaško oporišče na ozemlju Cipra omenjenega člena niso sprožile.

Vojna v regiji bo tudi v središču razprave petkovega delovnega kosila, na katerem se bodo voditeljem članic unije pridružili voditelji Egipta, Libanona, Jordanije in Sirije ter generalni sekretar Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC).

V sredo zvečer pa bo voditelje EU nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, s katerim bodo razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, ki jo je v zadnjih tednih zasenčila vojna na Bližnjem vzhodu.

Pričakovati je, da jih bo Zelenski pozval, naj EU končno sprejme potrebno pravno podlago za začetek izplačevanja 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu, kar bi se lahko zgodilo že v prihodnjih dneh, in 20. sveženj sankcij proti Rusiji. Temu najostreje nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, ki pa se po porazu na nedavnih parlamentarnih volitvah po 16 letih poslavlja s položaja. Po napovedih se vrha na Cipru ne bo udeležil.

Med temami tokratnega neformalnega zasedanja bo poleg Bližnjega vzhoda in Ukrajine še predlog večletnega finančnega okvirja EU (MFF) za obdobje 2028-34.

Costa se je v pismu voditeljem zavzel za odprto razpravo o tem, kako v proračunu zagotoviti ustrezno višino sredstev za izpolnitev vseh ciljev unije. Želi sicer, da bi članice dogovor o predlogu MFF dosegle do konca letošnjega leta.