Revija Reporter
Svet

Francozi identificirajo teroriste - nekaterim je uspelo pobegniti - en napadalec v Francijo prišel preko Madžarske

STA

13. nov. 2015 22:25 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Francoska policija je identificirala dva od sedmih teroristov, ki so v petek v Parizu pobili 129 ljudi - Po navedbah virov so bili v napade vpleteni trije bratje, eden od njih pa bi lahko bil še na begu - Napadalec v Parizu, ki naj bi prišel preko Balkana kot begunec, iz Hrvaške v Avstrijo prišel preko Madžarske - Vzhodno od Pariza najden še en avtomobil, uporabljen v petkovih napadih; znak, da naj bi nekaterim uspelo pobegniti - Dva od pariških napadalcev živela v Bruslju - Na dveh lokacijah v Parizu izbruhnila panika, a so poročila o strelih očitno lažni alarm.

Preiskovalci so identificirali drugega napadalca, ki je sodeloval v petkovih krvavih terorističnih napadih v Parizu, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali neimenovani viri blizu preiskave. Po navedbah virov so bili v napade vpleteni trije bratje, eden od njih pa bi lahko bil še na begu.

Eden od bratov je umrl v napadih v petek, enega so pridržali v Belgiji, a je še nejasno, ali je dejansko sodeloval v izvedbi napadov. Tretji pa je ali sodeloval v napadih in umrl ali pa je še na begu, so povedali viri.

Prvega od teh bratov pa so danes uspeli identificirati. Njegovo truplo so našli v koncertni dvorani Bataclan, enem od prizorišč napadov, na katerem je bilo ubitih 89 ljudi. Za zdaj pa še ni jasno, ali gre za francoskega ali belgijskega državljana, piše AFP ob sklicevanju na varnostne vire.

Medtem pa je neimenovan belgijski pravni vir za AFP povedal, da je Belgija izdala mednarodni nalog za aretacijo moškega, osumljenega sodelovanja v pariških napadih skupaj z dvema svojima bratoma. Osumljenec je živel v bruseljskem predmestju Molenbeek, kjer so od sobote aretirali več osumljencev, ki naj bi bili vpleteni v napade.

Belgijska zveza

Dva od sedmih napadalcev, ki so bili ubiti v petkovih terorističnih napadih v Parizu, sta bila francoska državljana, ki sta živela v Bruslju, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na belgijsko tožilstvo. V Belgiji so medtem v povezavi z napadi aretirali skupno sedem ljudi.

Eden ob ubitih napadalcev je živel v središču Bruslja, drugi pa v bruseljskem predmestju Molenbeek.

Skupno so v povezavi z napadi v Belgiji od sobote aretirali sedem osumljencev, od katerih naj bi bil vsaj eden v Parizu v času napada.

V Parizu so pri prizoriščih napadov odkrili tudi dva sumljiva avtomobila z belgijskimi registrskimi tablicami.

Eno od vozil, sivega golfa 3, ki so ga v petek zvečer opazili pri koncertni dvorani Bataclan, so belgijski policisti zasegli že v soboto, poroča nemški tednik Spiegel.

Belgijske registracije naj bi imel tudi sivi volkswagen polo, ki so ga v soboto našli v bližini Bataclan in naj bi ga prav tako uporabili napadalci.

Francoski preiskovalci so poleg tega v vzhodnem pariškem predmestju Montreuil danes zjutraj odkrili še en avtomobil, ki naj bi bil uporabljen v napadih, črni seat leon. V njem naj bi našli več kalašnikovk AK-47, s kakršnimi so streljali petkovi napadalci.

Ni jasno, ali so napadalci, ki so uporabili ta avtomobil, na begu, ali pa gre za ljudi, ki so jih aretirali v Belgiji.

Grčija, Srbija, Hrvaška, Madžarska

Eden od teroristov, ki so v petek sejali smrt v Parizu, naj bi bil Ahmed Almuhamed, ki so ga 3. oktobra v valu beguncev iz Turčije registrirali Grki. Kasneje je bil registriran v Srbiji in na Hrvaškem, od koder je odšel naprej v Avstrijo, domnevno preko Madžarske in ne Slovenije. Na slovenski policiji glede tega zaenkrat ne dajejo komentarjev.

Trenutno poteka izmenjava podatkov, operativno delo in sodelovanje med posameznimi policijami, zato ne moremo karkoli komentirati nekaterih navedb, je za STA dejala predstavnica policije za stike z javnostmi Vesna Drole.

Pri truplu enega od napadalcev pri pariškem stadionu Stade de France je policija našla sirski potni list osebe, rojene leta 1990. Grška policija je nato v soboto potrdila, da je lastnik potnega lista 3. oktobra iz Turčije v Grčijo prišel kot begunec.

Srbski Blic je nato kot prvi razkril, da gre za 25-letnega Ahmeda Almuhameda in celo objavil kopijo njegovega potnega lista. Srbsko notranje ministrstvo je kasneje potrdilo, da so ga 7. oktobra registrirali na mejnem prehodu Preševo in da zanj ni bila razpisana mednarodna Interpolova tiralica.

Iz Hrvaške je nato danes sledila novica, da je hrvaška policija 8. oktobra v begunskem zbirnem centru v Opatovcu registrirala osebo s sirskim potnim listom, ki naj bi sodelovala v napadih v Parizu. To je za hrvaško televizijo HRT povedala tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić. Dodala je, da je ta oseba pot nadaljevala čez Madžarsko in Avstrijo.

Hrvaška policija je v Opatovcu po navedbah Biočićičeve domnevnega napadalca fotografirala, mu odvzela prstne odtise in skenirala potni list, pri čemer te osebe niso našli v nobenih evidencah oz. bazah.

Madžarska je mejo s Hrvaško zaprla 17. oktobra in šele po tem datumu se je glavnina begunskega vala usmerila na Slovenijo. Do takrat je večina beguncev iz Hrvaške naprej proti Avstriji in Nemčiji hodila preko Madžarske.

Več medijev pa danes izpostavlja, da za zdaj sploh še ni jasno, ali je šlo pri najdenem sirskem potnem listu za pristen ali ponarejen dokument, prav tako tudi ne, ali je potni list dejansko pripadal napadalcu. Hrvaški Večernji list celo poroča, da je potni list ponarejen in da so ga verjetno ponaredili v Turčiji.

Hrvaška vlada je sicer danes sklenila, da bo v ponedeljek na Hrvaškem dan žalovanja za žrtvami napadov v Parizu. Ob tej priložnosti bodo hrvaške zastave na javnih zgradbah visele na pol droga, odpovedane bodo vse zabavne prireditve, prilagojen bo medijski program, opoldne pa bodo po vsej državi tudi zadonele sirene.

V Zagrebu so potrdili, da niti med ubitimi niti med ranjenimi v petkovih napadih ni bilo Hrvatov. So pa bili med ranjenimi po informacijah iz Beograda štirje srbski državljani - trije so bili težje in eden lažje poškodovan, nihče pa ni v kritičnem stanju.

V vladi BiH pa so v soboto zvečer potrdili, da so jih francoske oblasti v okviru preiskave petkovih napadov preko Interpola zaprosile za informacije o določenih osebah, ki pa da niso državljani BiH, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Napadalci pobegnili?

Kot kaže, je po petkovih terorističnih napadih v Parizu najmanj enemu napadalcu uspelo pobegniti. Francoski preiskovalci so namreč v vzhodnem pariškem predmestju Montreuil danes zjutraj odkrili še en avtomobil, ki naj bi bil uporabljen v napadih. V njem so našli kalašnikovke, kakršne so v petek uporabili teroristi.

Gre za črni seat leon. Teroristi naj bi ga v petek uporabili v napadih na več pariških barov in restavracij, kjer so streljali na goste in mimoidoče. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi v avtomobilu našli več kalašnikovk AK-47. Gre za puške, s kakršnimi so streljali petkovi napadalci.

Zaenkrat ni jasno, ali so napadalci, ki so uporabili ta avtomobil, na begu, ali pa gre za ljudi, ki so jih že aretirali v soboto v Belgiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema radio Europe 1.

V Belgiji so namreč v soboto aretirali več osumljencev. Eden od njih je francoski državljan, ki naj bi najel sivi volkswagen polo z belgijskimi registracijami, ki so ga v soboto našli v bližini enega od prizorišč napadov, koncertne dvorane Bataclan, in naj bi ga uporabili napadalci.

Kot je povedal belgijski pravosodni minister Koen Geens, so moškega prijeli, medtem ko se je z drugim avtomobilom vozil po revnem predmestju Molenbeek. Aretirana sta bila še dva Belgijca, ki sta bila z njim. To novico je potrdil tudi belgijski premier Charles Michel.

Francoski tožilec Francois Molins je pred tem v soboto izjavil, da so na belgijsko-francoski meji v povezavi z napadi v Parizu prijeli Francoza in še dva moška.

Šest sorodnikov samomorilskega napadalca v Bataclanu - 29-letnega francoskega državljana, ki so ga identificirali na osnovi prstnih odtisov - je medtem v policijskem priporu, je poročala francoska televizija BFMTV. V soboto sta se v priporu prva znašla napadalčev oče in 34-letni brat. Preiskali so tudi njuni stanovanji - brat živi v kraju južno od Pariza, oče pa dobrih 100 kilometrov vzhodno od tam.

Ameriški Wall Street Journal in francoski športni časopis L'Equipe medtem poročata, da naj bi najmanj eden od napadalcev v petek skušal vstopiti na nogometni stadion Stade de France, kjer je takrat potekala tekma med Francijo in Nemčijo.

L'Equipe danes poroča o dveh napadalcih, ki naj bi skušala priti na tekmo, a jima ni uspelo, ker nista imela vstopnice.

Wall Street Journal je medtem že v soboto ob sklicevanju na besede enega od varnostnikov na stadionu poročal o poskusu enega od napadalcev, da pride na stadion. Imel je vstopnico, a pri varnostnem pregledu naj bi odkrili, da ima na sebi eksploziv, nakar je skušal pobegniti, na koncu pa se je razstrelil.

V Franciji sicer velja izredno stanje in mobilizirane so vse varnostne sile. Že takoj po napadih je bilo vpoklicanih 1500 vojakov, v soboto zvečer pa so to število povišali na 3000. Tako naj bi bilo najmanj do torka. Ostro so med drugim zastražene vse železniške postaje, pomembnejše ulice in ceste, pristanišča.

Dodatne sile se sicer pridružujejo skupno kar 30.000 policistom, žandarjem in vojakom, ki že več mesecev okrepljeno skrbijo za varnost, so pojasnili na francoskem notranjem ministrstvu.

Francoska policija doslej identificirala 103 žrtve napadov v Parizu

Francoski premier Manuel Valls je danes dejal, da so doslej identificirali 103 smrtne žrtve petkovih smrtonosnih terorističnih napadov v Parizu. Po njegovih besedah morajo identificirati še od 20 do 30 trupel, kar bodo naredili v naslednjih urah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
    
Število smrtnih žrtev petkovih napadov po zadnjih informacijah sicer znaša 129, ranjenih pa je bilo več kot 350 ljudi, med katerimi so mnogi v kritičnem stanju.

Med 129 žrtvami napada je po dosedanjih še nepopolnih podatkih najmanj 21 tujcev: trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna, Mehičana in Tunizijca ter po en državljan Velike Britanije, Maroka, Španije, Švedske, ZDA in Nemčije.

Policija je Ismaela Omarja Mostefaija identificirala na podlagi prstnih odtisov

Po napadu v koncertni dvorani Bataclan so namreč tam našli njegov prst, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mostefai, rojen novembra 1985 v revnem pariškem predmestju Courcouronnes, je bil policiji znan, a večinoma zaradi manjših kršitev zakona, zaradi katerih je bil v letih 2004-2010 večkrat obsojen, a nikoli na zaporno kazen.

Leta 2010 so ga po besedah pariškega tožilca Francoisa Molinsa opredelili kot prioritetno tarčo zaradi radikalizacije, vendar pa do petka ni bil vpleten v nobeno teroristično zaroto. Oblasti po navedbah policijskih virov sedaj preverjajo, ali je lani odpotoval v Sirijo.

Po besedah lokalnega poslanca in namestnika župana Jean-Pierra Gorgesa je vsaj do leta 2012 živel v Chartersu jugozahodno od Pariza in naj bi redno obiskoval mošejo v bližnjem kraju Luce.

Francoska policija je ponoči že aretirala Mostefaijevega očeta in 34-letnega brata ter preiskala njuna domova. Napadalčev brat je za AFP izjavil, da je celotna zadeva "norost" in "blaznost".

Policiji naj bi se brat predal sam, potem ko je izvedel, kdo je identificirani napadalec. Z bratom v zadnjih letih nista imela stikov in ni se mu niti sanjalo, da bi bil radikaliziran. Zadnje, kar je vedel, je, da je skupaj s svojo družino in svojo "malo deklico" odpotoval v Alžirijo.

V družini Mostefai so bili sicer štirje bratje in dve sestri.

Policijske racije so medtem v soboto zvečer potekale tudi v Belgiji, v revnem predmestju Bruslja Molenbeek. Tiskovna predstavnica belgijskega ministrstva za pravosodje Sieghild Lacoere je povedala, da so bile racije posledica odkritja avtomobila, najetega v Bruslju, ki so ga našli blizu enega od prizorišč napadov.

Moškega, ki je najel sivi volkswagnov polo, ki so ga po napadih našli v bližini Bataclana, so ujeli na meji z Belgijo v drugem vozilu. Šlo naj bi za francoskega državljana, živečega v Belgiji, ki je imel v vozilu še dva sopotnika.

Pojavljajo pa se tudi ugibanja o morebitni povezavi moškega, ki so ga 5. novembra aretirali na Bavarskem s precej orožja in razstreliva, z napadi v Franciji. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je sicer povezavo v soboto že zavrnil.

Šlo naj bi sicer za 51-letnega črnogorskega državljana pravoslavne vere. V Nemčijo naj bi pripotoval preko Hrvaške, Slovenije in Avstrije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zdaj je v priporu na Bavarskem.

Tiskovna agencija AFP je ponoči navedla natančnejše število tujih državljanov, ki so bili med 129 ubitimi v usklajenih terorističnih napadih v Parizu. Med mrtvimi so najmanj trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna, Mehičana in Tunizijca ter po en državljan Velike Britanije, Maroka, Španije, Švedske in ZDA.

Mrtvih je sicer 129, ranjenih pa 352 ljudi, od tega 99 kritično, zato bo število mrtvih verjetno še naraslo.

Izjava msgr. Andreja Glavana ob terorističnih napadih na Pariz

Z zaskrbljenostjo in žalostjo sem prejel poročila o terorističnih napadih v Parizu in številnih žrtvah. Ob tem odločno obsojam vsako obliko nasilja še posebej, ko gre za civiliste. Terorizem nikoli ne rešuje problemov, temveč rojeva nove oblike trpljenja. Zato je nasilje tako v Parizu, Siriji kot tudi drugih koncih sveta vedno nesprejemljivo in obžalovanja vredno. Ob teh tragičnih dogodkih v imenu Cerkve na Slovenskem, izražam svojcem žrtev ter francoskemu narodu svojo bližino in vabim vse, da se v molitvi spomnimo pokojnih in prosimo za mir. 

msgr. Andrej Glavan
novomeški škof in predsednik SŠK

Valls: Francija je v vojni in bo udarila po sovražniku

Francija je v vojni, je danes slabih 24 ur po terorističnih napadih v Parizu dejal francoski premier Manuel Valls. Dodal je, da bodo "udarili po sovražniku", skrajni skupini Islamska država in jo uničili v Franciji, v Evropi, v Siriji in Iraku.

Valls je zatrdil, da bo francoski odziv na napade "na isti ravni, kot so bili napadi", in napovedal, da bo Francija nadaljevala letalske napade na cilje IS v Siriji in Iraku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da bo Francija neusmiljena do IS, ki je prevzela odgovornost za napade, je že dopoldne dejal francoski predsednik Francois Hollande.

Dva napadalca v Evropo kot begunca

Kot je sporočilo grško ministrstvo za zaščito državljanov, je mogoče, da je lastnik potnega lista v začetku oktobra iz Turčije v Grčijo prišel kot begunec. Grške oblasti so ga namreč 3. oktobra kot begunca registrirale na otoku Leros. Zaenkrat ni znano, preko katerih držav je potoval v Francijo, niti to, ali je potni list zares pripadal napadalcu. Kasneje so grške oblasti sporočile, da so kot begunca registrirali še eno osebo, ki jo v povezavi z napadom iščejo francoske oblasti.

Francoska policija je poleg trupla enega od samomorilskih napadalcev danes našla sirski potni list. Policija sicer še ni potrdila, ali je potni list dejansko pripadal napadalcu, preverjajo tudi avtentičnost potnega lista.

Neimenovan grški policijski vir pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so francoskim oblastem posredovali prstne odtise lastnika potnega lista.

Najbolj krvav je bil napad v koncertni dvorani Bataclan, kjer je umrlo okoli 90 ljudi. V tem napadu je sodeloval tudi napadalec, ki so ga identificirali kot 29-letnega Francoza, oblastem znanega že prej zaradi svoje radikalizacije. Bil je že večkrat kaznovan, a nikoli zaradi vpletenosti v džihadistična omrežja.

"Francija bo neusmiljena do barbarov IS"

"Kar se je zgodilo včeraj, je vojno dejanje, ki ga je zagrešila Islamska država, organizirano pa je bilo od zunaj z notranjo pomočjo, kar mora še potrditi preiskava," je po seji sveta za nacionalno varnost dejal Hollande. "Sprejeli smo vse ukrepe za zaščito naših državljanov in ozemlja," je zagotovil ob tem.

IS je Hollande razglasil za "teroristično vojsko". "Ker je bil napad izveden na strahopeten način, na sramoten način, na nasilen način, bo Francija neusmiljena do barbarov IS," je napovedal.

Odgovornost za petkove napade v Parizu je danes prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država (IS). V sporočilu, ki so ga objavili na spletu, je IS zapisala, da je "osem bratov, ki so nosili pasove z eksplozivom in avtomatske puške" izvedlo "blažen napad na križarsko Francijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik je razglasil tridnevno žalovanje, za ponedeljek pa je sklical izredno sejo obeh domov francoskega parlamenta v Versaillesu.

Tarče teroristov

Teroristi so si v napadih v petek zvečer v francoski prestolnici izbrali več ciljev. Na nogometnem stadionu Stade de France severno od Pariza, kjer je potekala nogometna tekma med Francijo in Nemčijo, je bilo več mrtvih, viri, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, poročajo tudi o treh mrtvih teroristih.

Preostali napadi so se zgodili v vzhodnem delu mesta. Najbolj krvavo je bilo v klubu Bataclan, ki je na koncertu ameriške skupine Eagles of Death Metal gostil 1500 obiskovalcev. V dvorano naj bi vdrli štirje teroristi, ubitih naj bi bilo približno 80 ljudi.

Štirje v črno oblečeni strelci so po navedbah prič vstopili v dvorano in začeli streljati na več sto obiskovalcev koncerta. Pri tem so vzklikali "Alah je velik" in za napad krivili vojaško posredovanje Francije v Siriji. Izražali naj bi tudi podporo Islamski državi (IS).

V kavarni Carillon na ulici Alibert v 10. okrožju naj bi teroristični napad zahteval 14 žrtev, poročajo tudi o številnih ranjenih. Na terasi restavracije Le Petit Cambodge na vogalu ulic Bichat in Alibert naj bi v streljanju umrlo vsaj 12 ljudi.

Prizorišče napada je bil tudi bar Le Belle Equipe na ulici Charonne v 11. okrožju, kjer naj bi umrlo 18 ljudi. V restavraciji La Cosa Nostra na ulici Rue de la Fontaine v 11. okrožju v bližini turistično priljubljenega kanala Saint-Martin pa naj bi po zadnjih podatkih umrlo pet ljudi.

Po navedbah preiskovalcev, ki jih navaja AFP, je bilo ubitih najmanj osem napadalcev, od tega naj bi se jih sedem razstrelilo. Trije so to storili v dvorani Bataclan, trije pa pred Stade de France. Napad je bil najhujši v Evropi po napadih na madridsko podzemno železnico leta 2004 ter najbolj smrtonosen teroristični napad v Franciji.

Izredne razmere

Hollande je odpovedal udeležbo na vrhu voditeljev držav G20, ki konec tedna poteka v Turčiji, iz sveta pa prihajajo izrazi sožalja in obsodbe nasilja ter obljube pomoči.

Predsednik ZDA Barack Obama je osebno po telefonu poklical Hollanda, s katerim sta zagotovila, da se bodo prizadevanja proti terorizmu le še okrepila.

V New Yorku so zavarovali vse francoske objekte in povečali policijsko prisotnost na občutljivih lokacijah. Najvišja stolpnica ZDA na jugu Manhattna WTC1, ki je zrasla na ruševinah terorističnih napadov 11. septembra 2001, pa se je v znak solidarnosti prižgala v barvah francoske zastave. Na podoben način so osvetlili tudi druge objekte po ZDA, med njimi mestno hišo San Francisca.

Napad je bil najhujši v Evropi po napadih na madridsko podzemno železnico leta 2004.

Iranski predsednik Rohani je zaradi napadov odpovedal obisk v Franciji in Italiji. Ob tem je ostro obsodil napade. "V imenu iranskega naroda, ki je bil sam tarča terorizma, najostreje obsojam te zločine proti človečnosti in izrekam sožalje žalujočima francoskemu narodu in vladi," je v sporočilu zapisal Rohani.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je napovedal, da bo danes odpotoval na Dunaj na sestanek o Siriji, na katerem bo glavna tema boj proti Islamski državi in ekstremizmu, ter da je potrebno priložnost izkoristiti za boljšo mednarodno koordinacijo v boju proti terorizmu, posebej proti IS.

Eksplozija se je slišala na stadionu in tudi v televizijskem prenosu tekme:

Po eksplozijah so gledalce zaradi varnosti spustili s tribun na zelenico stadiona:

Francoski navijači pojejo himno med evakuacijo s stadiona:

 

Obsodbe napada

Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da so petkovi teroristični napadi v Franciji, ki so terjali več deset življenj, napad na celotno človeštvo. "Nečloveške napade" je obsodil tudi ruski predsednik Vladimir Putin ter ponudil Franciji vso pomoč. Podobno se je odzval tudi slovenski premier Miro Cerar.

"Ostro obsojam tragedijo v Parizu. Moje misli so z družinami žrtev in francoskim narodom," je Cerar zapisal v angleščini na Twitterju.

Obama je zagotovil, da bodo ZDA zagotovile vso potrebno pomoč Franciji, ki je najstarejša zaveznica ZDA in ji bodo zato stale ob strani v boju proti terorizmu in skrajnežem.

"Tragedija nas opozarja, da vezi svobode, enakosti in bratstva niso le vrednote Francozov, ampak tudi naše. Te vrednote bodo vzdržale dejanja terorizma in sovraštva tistih, ki so nocoj izvršili zločine," je dejal Obama in dodal, da so ameriške oblasti v stiku s francoskimi, ko skušajo ugotoviti kaj natančno se je zgodilo.

V stiku s francosko policijo je tudi newyorška policija, ki je mobilizirala protiteroristične enote in zaščitila najprej vse francoske objekte v osemmilijonskem mestu, kot je misija pri ZN in druge. Newyorška policija je za vsak primer okrepila navzočnost na vseh bolj obljudenih delih mesta, kot je Times Square.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je globoko pretresena ob napadih. Napade je najostreje obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

"Generalni sekretar obsoja odurne teroristične napade po raznih lokacijah v Parizu. Prav tako izraža najgloblje sožalje družinam žrtev in želi hitro okrevanje ranjenim," so sporočili iz Banovega tiskovnega urada, odzval pa se je tudi Varnostni svet z obsodbo "barbarskih in strahopetnih napadov"

Italijanski premier Matteo Renzi pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij izrazil globoko solidarnost s francoskim narodom.

Oglasil se je tudi kanadski premier Justin Trudeau in izrazil šok ter žalost zaradi smrti tako velikega števila ljudi. Izrazil je sožalje in zagotovil, da bo Kanada stala ob strani Franciji v tem temnem času in ji ponudila vso pomoč.

Že pred tem so pretresenost izrazili britanski premier David Cameron, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da njegova država stoji ob strani Franciji in njenega predsednika v vojni proti terorizmu.

Valu obsodb napadov in izrazom sožalja se sicer tudi danes s celega sveta pridružujejo vedno novi. Kot so sporočili iz Vatikana, gre za napade na mir celotnega človeštva, ki terjajo odločen in solidaren odziv vseh. Treba je preprečiti "morilsko sovražnost v vseh njenih oblikah", je zapisal tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.

Po ZDA, Rusiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in drugih so danes obsodbe napadov med drugim prišle tudi iz Turčije, Kitajske, Japonske, Brazilije, Argentine in Indije. "Kot država, ki zelo dobro pozna delovanje in posledice terorizma, popolnoma razumemo trpljenje, ki ga trenutno doživlja Francije," je sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporočil, da je globoko šokiran in dodal, da ostajajo močni in enotni v boju proti terorizmu. "Terorizem ne bo nikoli porazil demokracije," je dodal. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN je sporočil, da tudi Ban Ki Moon najostreje obsoja napade.

Dans un tunnel de sortie du Stade de France, sortie dans le calme.... Et la Marseillaise. #fier

Posted by Karl Olive on Friday, November 13, 2015
Galerija